Japonska bo v skladu z zgodovinskim dogovorom plačala milijardo jenov odškodnine južnokorejskemu skladu za žrtve spolnega nasilja japonskih vojakov med 2. svetovno vojno. Vprašanje je dolga leta kalilo odnose med sosedama. Poleg odškodnine so Korejci prejeli opravičilo japonskega premierja Šinza Abeja.  Ocenjujejo, da je japonska vojska med 2. svetovno vojno spolno zasužnjila do 200.000 žensk,  tudi iz Kitajske, Filipinov, Indonezije in Tajvana.  Ob tem dogodku pa se odpirajo nove rane. Na Japonskem se namreč širi revizionistična podoba moderne zgodovine, v kateri ni prostora za priznavanje kakršnihkoli napak.

Kot smo že poročali, so kitajske zakonodajalce v zadnjih dneh pestile kiber skrbi. Sprejeli so namreč nov protiteroristični zakon, ki je prvotno predvideval da bodo morala računalniška podjetja v svoje programske produkte implementirati stranska vrata oziroma odzadnje luknje, kamor bi lahko svoje represivne lovke vtikala vlada, torej dostopala do podatkov uporabnikov. Čeprav je imel tovrstni predlog široko podporo, so se kitajske oblasti odločile za milejšo obliko. Od tehnoloških firm bodo zahtevali le pomoč pri dekripciji informacij. Zakon naj bi bil spisan zaradi naraščajočih groženj muslimanskih ujgurskih separatistov.

Francija je danes odprla dostop do več kot 200.000 dokumentov iz obdobja vichyskegqa režima od 10. julija 1940 do 20. avgusta 1944. Dostopni so dokumenti takratnega zunanjega, pravosodnega in notranjega ministrstva ter dokumenti o sodnih postopkih proti vojnim zločincem v Franciji, Nemčiji in Franciji ter primeri pred vojaškimi in pomorskimi sodišči.

Izraelsko pravosodno ministrstvo je Knesetu v potrditev predlagalo zakon o omejitvi tujega financiranja nevladnih in humanitarnih organizacij. Po tem predlogu bodo morale organizacije, ki pridobijo več kot 50 % svojih sredstev iz tujine, natančno poročati o vseh podrobnostih tovrstnih transakcij. Opozicija svari pred etiketiranjem in izločanjem levičarskih nevladnih humanitarnih organizacij iz izraelskega družbenega življenja.  Podobne zakone vlada sicer predlaga že od leta 2011, a je njihovo uveljavitev do sedaj preprečeval premier Benjamin Netanyahu, ki pa naj bi ukrepom sedaj dal prosto pot. Predlog prihaja teden dni po sovražni kampanji skrajne izraelske fašistične skupine Im Tirzu, ki nevladne organizacije šteje za “legla tujih agentov z namenom destabilizirati varnost in enotnost Izraela”. Evropska unija in Združeni narodi so se odzvali z izjavami, da tovrstna dejanja spominjajo na totalitarne režime. Podobne ukrepe sta pred časom že sprejeli Indija in Rusija.  

Brazilska vlada pa ni potrdila predlaganega novega izraelskega ambasadorja zaradi njegove vloge pri nezakoniti širitvi judovskih naselbin na Zahodnem bregu, Izraelci že grozijo Braziliji s prekinitvijo stikov. Tovrsten ukrep so napovedale tudi palestinske oblasti napram izraelski, če slednje ne prenehajo z gradnjo judovskih naselbin na Zahodnem bregu in začne pogajanj o obnovitvi meja iz leta 1947.

Turški predsednik Recep Tayip Erdogan se je spravil na bližnjevzhodno tehniško univerzo, eno najprestižnejših v Turčiji, ker  kot skrbnica osrednje internetne domene v državi  ni uspela preprečiti hekerskih napadov na različnih turških spletnih straneh. Napetosti so se zaostrile po napovedani gradnji že druge mošeje na univerzi, čemur so se predstavniki univerze odločno uprli. Erdogan, ki državo pelje v smeri množične islamizacije, je univerzo obtožil širjenja in spodbujanja verskih svoboščin, Aydin Ünal, aparatčik Stranke za pravičnost in razvoj iz Ankare, pa je univerzi zagrozil z vojaškimi ukrepi, s kakršnimi se oblast loteva predvsem Kurdov.

Opoldne se je v Zagrebu začela konstitutivna seja hrvaškega Sabora. Predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je v sredo mandat za sestavo vlade podelila nestrankarskemu Tihomirju Oreškoviću, kandidatu Domoljubne koalicije in zveze neodvisnih list Mosta. Sabor se po poslovniku konstituira z izborom svojega predsednika, ki je tokrat postal Željko Reiner iz vrst Mosta HDZ. Zanj je glasovalo 88 poslancev, 62 se jih je vzdržalo, eden pa je bil proti. Ta je v domoljubni maniri napovedal preimenovanje Sabora v Hrvaški državni Sabor. Opozoril je še na nujnost spoštovanja vrednot osamosvojitve, glavni izziv pa bo izhod iz globoke gospodarske in moralne krize. Obljuba Milovanovića še minuli teden, da ne bo vrgel puške v koruzo in poskusil z lastnim kandidatom za predsednika, se ni uresničila.

Srbska policija je sprožila obsežno akcijo proti korupciji in finančnemu kriminalu. V preiskavi, ki traja od leta 2004, je bilo aretiranih 79 oseb. Večinoma gre za politike iz bivše vlade in gospodarstvenike, ki so z njimi sodelovali. Nekateri politični komentatorji označujejo to akcijo kot politično obračunavanje z opozicijo. Akcijo na tiskovni konferenci opiše srbski minister za notranje zadeve, Nebojša Stefanović.

Izjava