Vodja stranke Fidesz, madžarski premier Viktor Orban, je izjavil, da stranka ne bo podprla predsednika Evropske ljudske stranke Manfreda Webra pri kandidaturi za predsednika Evropske komisije. Nenadni odteg podpore Webru je posledica njegove izjave, da ne želi postati predsednik Evropske komisije z glasovi podpore Fidesza, kar je Orban interpretiral kot žalitev Madžarov. Weber je sicer podprl nedavno zamrznitev članstva Fidesza v EPP, še pred tem pa podpiral ukinitev glasovalne pravice Madžarske v Evropskem svetu zaradi njenih kršitev vladavine prava. Ob odtegnitvi podpore predsedniku največje stranke v evropskem parlamentu je Orban predlagal tudi večje sodelovanje krščanskih demokratov in konzervativcev z bolj desnimi strankami, kot primer dobrega sodelovanja pa navedel avstrijsko vladno koalicijo med Ljudsko stranko in svobodnjaki.

Turški vrhovni volilni vrh je ugodil pritožbi stranke Pravičnost in razvoj, bolje poznane pod kratico AKP, ki jo vodi predsednik Recep Tayyip Erdogan, in razveljavil rezultat županskih volitev v Istanbulu ter za 2. junij odredil ponovitev volitev. AKP je na marčevskih volitvah v Istanbulu po petnajstih letih izgubila mesto župana. Zmagal je Ekrem Imamoglu iz Republikanske ljudske stranke, ki je glavna stranka opozicije. AKP trdi, da so se na volitvah zgodile številne prevare, poleg tega pa je Imamoglu zmagal s tesno večino, zaradi česar je volilna komisija najprej ponovno preštela glasovnice. Erdogan, ki je svojo politično kariero začel kot istanbulski župan, je izid volitev označil kot “organiziran kriminal” in zatrdil, da v mestu z dobrimi 10 milijoni volilnih upravičencev manj kot petnajst tisoč glasov razlike med županskima kandidatoma ne zadostuje za zmago.

Turška napoved o začetku črpanja nafte in plina severno od obale Cipra, na območju mednarodno nepriznane turške republike Severni Ciper, je sprožila kritike Združenih držav Amerike in Evropske unije. Evropska unija je poudarila, da je severna ciprska obala izključno ciprsko gospodarsko območje, Združene države pa so napovedale, da bo turška odločitev še povečala napetosti v regiji. Turčija te kritike označuje za nesprejemljivo vmešavanje v  turško notranjo politiko. Severna obala Cipra je že leta znana kot območje, bogato z nafto in plinom, zaradi česar je Turčija že leta 2009 podjetju Turkish Petroleum podelila dovoljenje za črpanje. Ciper, na drugi strani, ima sklenjene pogodbe o črpanju nafte s francosko korporacijo Total, italijansko Eni in ameriško ExxonMobil.

Organizaciji Afriška unija in Združeni narodi sta izrazili podporo sudanskim protestom, ki zahtevajo umik začasnega vojaškega sveta, ki vlada od odstavitve predsednika Omarja al Baširja prejšnji mesec. Afriška unija je tako podaljšala rok, v okviru katerega naj bi začasni vojaški svet odstopil v prid civilno vodene vlade, s 15 dni na 60. Afriška unija, ki v sodelovanju z Združenimi narodi sodeluje v pogovorih o oblikovanju civilne sudanske oblasti, pa sicer meni, da bi predstavniki vojske lahko bili člani nove vlade.

Odbor Združenih narodov za biodiverziteto in ekosistem je objavil obsežno poročilo z glavno ugotovitvijo, da onesnaževanje in potrošništvo znižujeta kvaliteto ekosistemov hitreje kot kadarkoli prej. Poročilo tako ocenjuje, da bo v primeru nadaljevanja trenutne svetovne okoljske politike v naslednjih desetletjih ogroženih tudi do 40 odstotkov dvoživk ter tretjina koral in morskih sesalcev. Poročilo opozarja tudi na nevarnost drastičnega padca števila opraševalcev, saj so od njih odvisne tri četrtine svetovne proizvodnje hrane. Poleg pretiranega ribolova in izsekavanja gozdov smo v zadnjih treh desetletjih tudi podvojili količino energije, ki jo letno porabimo na globalni ravni. Vpričo teh podatkov odbor za biodiverziteto poziva k ukinitivi vseh subvencij za gospodarske panoge, ki onesnažujejo, in k redefiniciji pojma “uspešna ekonomija”, ki se po njihovem mnenju ne bi smel meriti v BDP-ju, ampak po kriterijih dolgoročnega, kakovostnega življenja. V odziv lahko raziskava Evropske unije Eurobarometer ponudi le “dobro” novico, da 96 odstotkov Evropejcev razume povezavo med varovanjem biotske raznolikosti in bojem proti podnebnim spremembam. “Kar” 41 odstotkov Evropejcev celo razume pojem “biotska raznolikost”, kar je 11 odstotkov več kot pred štirimi leti.

Narodni svet koroških Slovencev poziva k spremembi v nedavno sprejeti zakonodaji o socialni pomoči v Avstriji. Ta namreč določa, da bodo prejemniki celoten znesek socialne pomoči prejeli le s srednje dobrim znanjem nemščine ali izredno dobrim znanjem angleščine, v primeru slabšega znanja pa bodo prejeli le 65 odstotkov. Zakon bo tako prizadel predvsem prosilce za azil, ki so trenutno prejemniki tretjine socialne pomoči, Narodni svet koroških Slovencev pa opozarja, da je zakonodaja diskriminatorna do avstrijskih jezikovnih manjšin in v nasprotju z ustavo. Ustava namreč zagotavlja jezikom jezikovnih manjšin, kot so koroški Slovenci ali gradiščanski Hrvatje, enakopraven položaj kot nemščini.

Poslujoči tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev Marko Oražen pojasni, ali je zakonodaja diskriminatorna na praktičnem ali načelnem nivoju.

izjava

V čast petdesete obletnice Radia Študent aktualnopolitična redakcija nadaljuje z razpravami o novinarstvu in inštitucijah. Od četrte ure dalje tako v Švicariji in v etru potekajo okrogle mize na temo kulture v Evropski uniji, gospodarskega kriminala in nogometa. Ob štirih začnemo z okroglo mizo Kultura v EU, na kateri se bodo soočile vse stranke, ki kandidirajo na volitvah v Evropski parlament, ob šestih pa nadaljujemo z razpravo o preganjanju gospodarskega kriminala s predstavniki slovenske policije, finančne uprave, vrhovnega sodišča in državnega sodišča. Ob osmih sledi še razprava o nogometu z vidika komercializacije belega baleta z Matjažem Kekom. Več informacij o dogodkih je na voljo na Facebook strani Radia Študent.