Sodišče Evropske unije je presodilo, da malteški program tako imenovanih zlatih potnih listov krši evropsko zakonodajo. Sistem tujcem dovoljuje nakup malteškega potnega lista za okoli milijon evrov, zaradi česar lahko kupci potnega lista delajo ali prebivajo v katerikoli od držav članic Evropske unije. Sodišče meni, da sistem krši princip medsebojnega zaupanja, na katerem temelji unija. Tožbo proti Malti je Evropska komisija naznanila septembra 2022. Malteške oblasti so sicer po začetku vojne v Ukrajini ukinile program za ruske in beloruske državljane, ne pa tudi za državljane drugih držav. Med letoma 2014 in 2020 je izdajanje potnih listov v malteško državno blagajno pripeljalo okoli 800 milijonov evrov.

Na kanadskih predčasnih splošnih volitvah je slavila Liberalna stranka predsednika vlade Marka Carneya, ki si je zagotovila 168 sedežev v 343-članskem parlamentu, to je osem več kot na zadnjih volitvah leta 2021. Drugo mesto je zasedla Konservativna stranka, ki bo imela v naslednjem sklicu parlamenta 144 poslancev. V parlament so se uvrstile še stranke Quebeški blok, ki bo imela s 23 poslanci devet mandatov manj kot v prejšnjem sklicu, Nova demokratična stranka in Zelena stranka. Volilna udeležba je bila 67-odstotna. Januarja letos je tedanji premier Justin Trudeau napovedal odstop z mesta predsednika vlade in suspendiral parlament do konca marca. Nato je na mesto premierja in vodje liberalcev stopil Carney, ki je istega meseca generalni guvernerki Mary Simon predlagal razpustitev parlamenta in razpis splošnih volitev. 

Madžarski parlament je zaradi protestiranja šestih opozicijskih poslancev proti omejevanju pravice do zbiranja med parlamentarno sejo potrdil njihov suspenz. Parlamentarna skupina Momentum je dobila tudi kazen v vrednosti skoraj 60 tisoč evrov. Sankcionirani poslanci so vložili pritožbe proti kaznim, a jih je parlamentarni odbor za imuniteto zavrnil. Med sejo 18. marca so poslanci motili glasovanje s prižiganjem bakel in predvajanjem himne Sovjetske zveze. Predsednik predstavniškega doma László Kövér je zoper tri poslance, ki so prižgali bakle, vložil tudi kazenske ovadbe. Kljub protestu je parlament potrdil zakon, ki med drugim prepoveduje izvedbo parade ponosa v juniju. Zakon predvideva tudi, da lahko policija uporablja kamere za prepoznavanje obrazov udeležencev, ki bi jim oblasti lahko naložile globo. 

Srbski študentje od jutra blokirajo vhod Fakultete za šport in telesno vzgojo v Novem Sadu, da bi dekanu fakultete preprečili vstop v zgradbo. Policija se je začela približevati vhodu fakultete, a so jim študentje vstop blokirali. Nato so policisti študente napadli s pendreki in solzivcem, v napadu pa je bilo poškodovanih več ljudi. Nasilje nad študenti in novinarji portala N1 pa podpira pevka Jelena Karleuša, ki je na družbenem omrežju X, nekoč Twittru, zapisala: »Vučiću, baci im kobre da se igraju! Molim te!!!«

Oskrba z električno energijo je bila ponovno vzpostavljena na več delih Iberskega polotoka, potem ko sta zaradi izpada elektrike španska in portugalska vlada razglasili izredno stanje. Izpad je povzročil prizemljitev letal, ustavitev javnega prevoza in prisilil bolnišnice v začasno prekinitev rutinskih operacij. Portugalsko Nacionalno energetsko omrežje je sporočilo, da je za obsežne izpade kriv redek energetski pojav, ki je povzročil hudo neravnovesje v temperaturah. Španski premier Pedro Sánchez je sporočil, da je v Španiji zaradi izpada v petih sekundah prišlo do izgube skoraj 60 odstotkov državnega povpraševanja. Španski električni operater, znan kot REE, pa je pojasnil, da je izpad električne povezave s Francijo sprožil verižni učinek, saj se je krajši izpad elektrike zgodil tudi v Franciji. Špansko notranje ministrstvo je zaradi izrednega stanja po celi državi napotilo skoraj 30 tisoč policistov. 

Akademskih 15

V petek je v Kopru potekala sedma redna seja rektorske konference, na kateri so rektorji spregovorili tudi o pilotnem projektu dopolnilnih študijskih poti za begunce. Ta se od januarja izvaja na Evro-sredozemski univerzi v Piranu, kjer so na magistrski študij v tem študijskem letu sprejeli dva sirska begunca, ki sta v Slovenijo prišla iz Turčije. Projekt je prisotnim predstavila Romana Zidar iz predstavništva Visokega komisariata Združenih narodov za begunce za Srednjo Evropo. Predsednica rektorske konference Klavdija Kutnar je povedala, da se za vključitev v tovrstne pilotne projekte zanimajo tudi druge univerze, a načrtujejo postopno vključevanje. Rektorji glavno težavo namreč vidijo v tem, da za študente begunce ni zagotovljenih finančnih sredstev. Študenta, vključena v pilotni projekt, sta sicer prejela štipendijo Ad Futura, a ta po mnenju rektorjev ne zadošča za ustrezno življenje v Sloveniji. Zidar je za Slovensko tiskovno agencijo povedala, da se za sprejem dodatnih študentov beguncev pogovarjajo z ljubljansko Filozofsko fakulteto in da so od pristojnih ministrstev prejeli zavezo, da se število sprejetih študentov beguncev v študijskem letu 2026/2027 poveča na 15. Za izjavo o projektu smo vprašali tudi Filozofsko fakulteto, ki pa se nam ni uspela odzvati do zaključka redakcije, zato bomo njihov odgovor objavili na spletu pod oddajo.

S podobnimi plačnimi težavami, ki so jih letos imele slovenske univerze, pa se te dni srečujejo izobraževalni zavodi v Angliji. Organ za pregled plač izobraževalnih delavcev je namreč vladi predlagal štiriodstotno zvišanje učiteljskih plač, medtem ko je organ za pregled plač zdravnikov predlagal dvig plač za tri odstotke. Vlada je v proračunu sicer predvidela dvig plač v obeh sektorjih le za dva cela osem odstotka. Predlagan dvig bi sicer omilil padec dejanskih plač, torej plač, pri katerih upoštevamo inflacijo angleških učiteljev. Po podatkih angleškega Instituta za fiskalne študije so namreč dejanske plače učiteljev v obdobju od leta 2010 do lani padle za okoli devet odstotkov. Premierjev predstavnik za stike z javnostjo je v odzivu na predlog povedal, da vlada za dvige plač ne bo zagotovila dodatnih proračunskih sredstev, zato se bodo morali ti financirati iz sedanjih sredstev institucij. Dodal je še, da bo v primeru, da bodo sredstva presegla finančne zmožnosti institucij, potrebna optimizacija stroškov. V dveh največjih angleških izobraževalnih sindikatih so že napovedali stavke, v primeru, da bo zaradi nezagotovljenih dodatnih sredstev prišlo do krčenj sredstev ali odpuščanj.

Srbski študentje so prekinili blokado srbske radiotelevizije, krajše RTS. Za to so se odločili po tem, ko je odbor za kulturo in informiranje srbskega parlamenta sprejel odločitev o začetku novega postopka izbora članov sveta regulatornega telesa za elektronske medije. Ta bi sicer moral biti izveden že novembra. Študentje so po zaključku blokade z zgradbe RTS odstranili vse transparente, pred vhodom v stavbo pa so zaposlenim pustili sporočilo z besedami: »Gledamo vas«. RTS je že dlje časa deležna kritik srbske javnosti zaradi svojega provučićevskega poročanja. Kljub koncu blokade naj bi RTS danes zjutraj še vedno oddajal okrnjen program. Po neuradnih informacijah portala N1 so zaposleni namreč prejeli obvestilo, da v zgradbi trenutno poteka dezinsekcija in deratizacija, zato bodo še obveščeni, kdaj se lahko vrnejo na delo.

OFF je pripravil Tim s pomočjo Baluja, univerzitetni blok pa Matevž z Mašinim mentoriranjem. 

*****

Odgovor Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani:

Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani lahko potrdimo, da smo se s predstavnico UNHCR za Srednjo Evropo go. Romano Zidar dogovarjali glede možnosti dodatnega sprejema prisilno razseljenih oseb na magistrske študijske programe. Na naši fakulteti sta pripravljenost in zanimanje za sprejem izrazila dva oddelka, in sicer Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo in Oddelek za anglistiko in amerikanistiko, kar je na načelni ravni potrdil tudi Senat Filozofske fakultete.

Izkazalo se je, da ostaja še precej odprtih in nerešenih vprašanj (tako glede upoštevanja določil trenutno veljavnega Pravilnika o razpisu za vpis, izvedbe prijavno-sprejemnega postopka ter pridobitve vizuma, ki bi ga študenti, ki so prisilno razseljeni, pridobili precej pozno, ko bi se del študijskega procesa že izvedel), vendar si Filozofska fakulteta zelo prizadeva za iskanje rešitev in različnih možnosti vpisa razseljenih oseb v magistrske študijske programe z letom 2026/27, če bo to le mogoče.