Državna volilna komisija v Demokratični republiki Kongo je razglasila rezultate predsedniških volitev, ki so potekale 30. decembra. Zmagal je kandidat opozicije Felix Tshisekedi, ki je prejel 38 odstotkov oziroma dobrih sedem milijonov glasov. S 34,8 odstotka mu sledi še en opozicijski kandidat, Martin Fayulu, ki je že zavrnil objavljene rezultate in jih označil za prevaro. Favorit trenutne oblastne garniture Emmanuel Ramazani Shadary, ki ga je iz ozadja podpiral dosedanji predsednik Joseph Kabila, je bil s 23,8 odstotka glasov tretji. Volilna udeležba v 78-milijonski državi je bila 49-odstotna.

V prihodnjih dneh lahko kandidati na  ustavno sodišče vložijo pritožbo na ugotovljene rezultate. Če ne bo prišlo do zapletov, je prisega novega predsednika načrtovana za 18. januar. Čeprav opazovalci volitev niso zasledili večjih nepravilnosti, pa v verodostojnost volitev dvomita tam vplivni katoliška Cerkev in Francija. Če bo prišlo do mirnega prevzema oblasti, se bo to zgodilo prvič po letu 1960, ko je Demokratična Republika Kongo razglasila neodvisnost od kolonialne belgijske oblasti.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro z današnjim dnem nastopa svoj drugi predsedniški mandat. Čeprav je že maja lani, takoj po volitvah, zaprisegel v ustavodajni skupščini, bo danes vajo ponovil še pred vrhovnim sodiščem. Zaradi nasprotovanja Madurovi prisegi je pred dnevi v Združene države Amerike prebegnil predsednik vrhovnega sodišča Christian Zerpa. Parlament, v katerem ima večino opozicija, je v soboto mandat razglasil za nelegitimnega in prehodno vlado pozval, naj organizira nove volitve. Opozicijo pri tem podpirajo ZDA in Evropska unija. Venezuela se sooča s hudo gospodarsko krizo in visoko inflacijo. Zaradi revščine in težkih življenjskih razmer je državo od leta 2015 zapustilo več kot 2,3 milijona ljudi.

Združeni narodi so v sporočilu za javnost opozorili na nasilje teroristične skupine Boko Haram, zaradi katerega je na severovzhodu Nigerije od 20. decembra iz domov zbežalo več kot 30 tisoč ljudi. Večino so namestili v prenatrpanih taboriščih v Maiduguriju, glavnem mestu zvezne države Borno. V zadnjem času so se okrepili spopadi med nigerijskimi varnostnimi silami in oboroženo skupino, ki se od leta 2015 označuje kot Islamska država v Zahodni Afriki. Konec decembra so ti namreč napadli vojaški oporišči v mestu Baga ob Čadskem jezeru. Zagotavljanje varnosti v državi je tako postalo eno osrednjih vprašanj pred februarskimi predsedniškimi volitvami, na katerih se bo zdajšnji predsednik Muhammadu Buhari potegoval za nov mandat.

Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je zagrozil z ofenzivo proti sirskim Kurdom, če bodo Združene države Amerike še naprej zavlačevale z umikom svojih vojaških enot iz Sirije. Po njegovih besedah je izgovor za odlašanje, to je, da Turki masakrirajo Kurde, naravnost bizaren in ne odraža resničnega stanja. Cavusoglu je obenem poudaril, da je načrtovana vojaška operacija proti kurdski vojski YPG na severovzhodu neodvisna od potez, ki jih bo vlekla ameriška administracija.

V sirski pokrajini Idlib, še zadnjem širšem ozemlju, ki ni pod nadzorom vladnih ali kurdskih sil, je medtem prišlo do premirja med skupino Hajat Tahrir al-Šam, grupacijo salafističnih džihadistov, predhodno znane pod imenom al-Nusra, in Nacionalno osvobodilno fronto, koalicijo sil, ustanovljeno maja lanskega leta, ki jo podpira Turčija. Podpis sporazuma predvideva takojšnjo zaustavitev spopadov med skupinama in vzpostavitev administrativne oblasti, v kateri bi prevladujoč vpliv dobila Hajat Tahrir al-Šam.

Avtomobilski podjetji Jaguar Land Rover in Ford bosta zaradi varčevanja odpustili več tisoč zaposlenih v Evropi. Največji britanski proizvajalec avtomobilov Jaguar Land Rover se zaradi zmanjšanega povpraševanja na Kitajskem in upada prodaje dizelskih vozil v Evropi sooča z negativnimi rezultati poslovanja. Ford, ki v Evropi zaposluje 53 tisoč ljudi, se bo poleg odpuščanja umaknil s trgov držav, kjer poslujejo z izgubo, in ustavil proizvodnjo slabo prodajanih modelov. Predsednik Forda za evropski trg, Steven Armstrong, je medtem opozoril, da bi brexit brez sprejetega dogovora z Evropsko unijo lahko ogrozil delovna mesta tudi v Združenem kraljestvu in ni izključil možnosti zaprtja nekaterih tovarn.

Na letališčih v nemških mestih Köln, Düsseldorf in Stuttgart je potekala stavka varnostnega osebja, ki naj bi povzročila odpovedi okoli 640 letov. Gre za drugo stavko ta teden, ki jo je organiziral sindikat Verdi, ki zastopa do 23 tisoč uslužbencev letališč po Nemčiji. Sindikat je v sporu z BDLS, organizacijo, ki predstavlja nemška varnostna letališka podjetja, zahteva pa povišanje plač varnostnega osebja s trenutnih 17 na 20 evrov na uro.

Okoljski minister Jure Leben je v Straži predstavil izsledke pregleda tal in vode na območju pogorišča nekdanjega zbirališča ter predelovalnice odpadkov Ekosistemi v Zalogu. Tla v neposredni bližini so onesnažena s kovinami, podzemne vode pa s fekalijami. Na mestu pred železnico so rezultati pokazali presežene mejne vrednosti kadmija, kobalta, fenolov, mineralnih olj, opozorilne vrednosti bakra, niklja, svinca in kroma ter kritične vrednosti cinka. Ministrstvo za okolje je v proračunu za sanacijo pogorišča pripravilo 1,6 milijona evrov. Z izvajalcem, ki ga bodo izbrali na javnem razpisu, naj bi pogodbo podpisali februarja, sanacija pa naj bi bila končana do poletja. Sanacijske stroške bo, po prepričanju Lebna, država izterjala od podjetja Ekosistemi.



OFF je pripravil vajenec Žiga.