OFF zmagovite norveške opozicije

Aktualno-politična novica
14. 9. 2021 - 15.00
 / OFF

Na Norveškem je na včerajšnjih parlamentarnih volitvah po 97 odstotkih preštetih glasov zmagala levosredinska Delavska stranka. Po osmih letih bo dosedanja konservativna vlada tako morala v opozicijo. Predsednik Delavske stranke Jonas Gahr Stoere, ki je bil v zadnjih osmih letih vodja opozicije v norveškem parlamentu, je že napovedal, da bo poskušal v naslednjih tednih sestaviti levosredinsko vlado. Z zaveznicami, Socialistično stranko in evroskeptično Sredinsko stranko, bi lahko Stoere sestavil koalicijo, ki bi s stotimi sedeži imela skoraj dvotretjinsko večino v norveškem parlamentu. V času predvolilne kampanje se je v luči vse pogostejšega opozarjanja na posledice globalnega segrevanja pod drobnogledom znašel položaj Norveške kot ene večjih proizvajalk nafte in plina v Evropi. Norveška ima zaradi velikega števila zaposlenih in visokih prihodkov v naftni industriji do podnebne politike nekoliko toplo–hladen odnos. Kljub temu so v zadnjih mesecih predvolilnega obdobja manjše stranke, kot so zeleni in socialisti, pridobili podporo javnosti, ki so vse bolj proti iskanju novih naftnih virov. Novi norveški mandatar Jonas Gahr Stoere je napovedal, da bo okoljska politika ena od prioritet prihajajoče vlade, vendar bo ignoriral ultimate, ki mu jih postavljajo predvsem v stranki zelenih.

Oborožena skupina je razstrelila ograjo polodprtega zapora v Kabbi v pokrajini Koga na jugu Nigerije in izpustila približno 260 zapornikov. Napadalci so z eksplozivi prebili zaščitno ograjo na treh straneh in v strelskem spopadu ubili vojaka in policista, ki sta bila del 35-članske obrambne posadke zapora. To je bil drugi letošnji napad na nigerijski zapor, potem ko je neznana skupina napadla zapor v Oweriju, prav tako na jugu države, in izpustila okrog 1.800 zapornikov. Napadi na zapore niso edini znak krize nigerijske notranje varnosti. Vse več kriminalnih združb namreč izvaja oborožene rope po vsej državi, na severovzhodu prihaja do islamskih uporov in v zadnjem letu se je povečalo število masovnih ugrabitev šolajoče mladine.

Potem ko so hutijski uporniki prejšnji teden zavzeli jemensko vladno utrdbo Rahaba v vzhodnem jemenskem governoratu Marib, zdaj v njegovi prestolnici z istim imenom med civilnim prebivalstvom vlada panika. Hutiji so se namreč v zadnjih dneh neposredno približali temu mestu, ki ostaja edino ozemlje pod vladnim nadzorom v tej strateško pomembni regiji. Letos so vladne sile proti hutijskim upornikom izvedle ofenzive na vzhodu, na jugozahodu in v centralnem delu države, a so jih Hutiji povsod ustavili in izvedli uspešne protinapade. Ti so jih postavili v boljši položaj in trenutno je v Jemnu situacija podobna afganistanski v avgustu, saj Hutiji vsak dan zavzemajo več vladnega ozemlja.

Južnokorejska agencija za nadzor monopolov je podjetju Google izstavila račun za globo v vrednosti okrog 150 milijonov evrov zaradi Googlove domnevne zlorabe sporazuma proti drobljenju, krajše AFA. Sporazuma se je Google pogosto posluževal, ko je začenjal sodelovanja s proizvajalci elektronske opreme, ki se je znašla v Googlovih napravah. Sporazum tem proizvajalcem nalaga, da proizvedene telefone opremijo z nekoliko zastarelimi različicami operacijskega sistema Android, zato da bi Google imel večji nadzor nad sistemskimi nadgraditvami. Južnokorejska komisija za pravično trgovino je pojasnila, da je Google pogosto silil proizvajalce k podpisu pogodbe AFA in s tem poskušal nadzorovati južnokorejsko tržišče operativnih sistemov za mobilne telefone. Iz Googla so sporočili, da se bodo pritožili na sodišču in se sklicevali na prednosti, ki jih po njihovem mnenju prinaša operacijski sistem Android.

Regulacija velikih tehnoloških podjetij pa je na agendi tudi v Pekingu. Kitajske oblasti namreč zahtevajo razdelitev podjetja z več kot milijardo uporabnikov, tako da bo ponudba posojil povsem ločena od ostalega podjetja. Osnovna dejavnost Alipaya so sicer plačilne storitve. Na Kitajskem so namreč sistemi plačevanja z aplikacijo na pametnem telefonu povsem zasenčili plačila s karticami ali z gotovino. Alipay poleg tega v isti aplikaciji ponuja tudi potrošniške kredite, investicije v različne finančne instrumente in plačilo položnic. Kot je prvi poročal londonski Financial Times, bo moral Alipay za svoja posojila ustvariti ločeno aplikacijo. Alipay je skupaj s konkurentom s pomočjo integriranih aplikacij za pametne telefone prevzel vodilno mesto na področju ponudbe finančnih storitev za posameznike, klasične banke pa nastopajo predvsem kot izvajalec teh storitev za Alipay. V zadnjem času sta Tencent in Alipay prvič podvržena bolj podrobnemu nadzoru regulacijskih agencij, ki so sicer do bank, ki tradicionalno ponujajo tovrstne storitve, precej bolj stroge.

Mednarodni blok novic zaključujemo v Črni gori, kjer v središču politike ostaja samostan v stari prestolnici Cetinje. Vlada v Podgorici je namreč naložila upravi za kataster, da prenese lastništvo cetinjskega samostana z lokalne oblasti na črnogorsko državo. To ji omogoča sodba iz leta 2005, ki pa nikoli ni bila implementirana. Včerajšnjo odločitev je sprožila napoved cetinjske skupščine, da bo danes razpravljala o vrnitvi samostana Črnogorski pravoslavni cerkvi. Lastništvo samostana si sicer pripisuje tudi Metropolija črnogorska-primorska Srbske pravoslavne cerkve. Pred dobrim tednom je v samoslltanu Svetega Petra v Cetinjah potekalo ustoličenje črnogorskega metropolita Srbske pravoslavne cerkve Joanikija.

Evropsko sodišče za človekove pravice je razsodilo, da v primeru bančnih izbrisov v Sloveniji v letih 2013 in 2014 razlaščeni vlagatelji niso imeli možnosti pravnega varstva. Takrat so v vrsti ukrepov vlade Alenke Bratušek v okviru sanacije šestih bank razlastili več kot sto tisoč lastnikov bančnih delnic v skupni vrednosti 960 milijonov evrov. Leta 2016 je slovensko ustavno sodišče odločilo, da ena od podlag za razlastitev ni bila v skladu z ustavo. Spor o možnostih pravnega varstva razlaščenih vlagateljev se ni ustavil na slovenskih sodiščih, zato je o njem odločalo evropsko sodišče. Pomen evropske sodbe za Slovenijo in razlaščene vlagatelje ocenjuje Barbara Žemva, odvetnica v Odvetniški pisarni Tamara Kek, ki je zastopala razlaščene vlagatelje.

Izjava

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness