Iz bolnišnice Al Nadžar v Rafi pred izraelsko vojsko bežijo pacienti in zdravniki. Ker je okupatorska vojska mejni prehod z Egiptom zasedla in zaprla, pacientov ne morejo umakniti v Egipt. Iz Svetovne zdravstvene organizacije so sporočili, da bi zaprtje bolnišnice neposredno ogrozilo življenja okrog 200 ledvičnih bolnikov, ki jih zdravijo z dializo. Izraelska vojska nadaljuje topniško bombardiranje in kopenski napad na vzhodni del Rafe, kjer je bilo ob začetku napada okrog 400 tisoč Palestincev. Napad je skoncentriran na naselje As Salam, kjer se nahaja večina stanovanjskih zgradb in šotorišč beguncev v vzhodnem delu Rafe. Palestinci iz vzhodne Rafe zdaj bežijo v Deir al Balah v osrednji Gazi. Odločilni podporniki genocida v Gazi – vlada ameriškega predsednika Joeja Bidna – si ob ofenzivi na jugu okupirane Gaze perejo roke s sporočilom, da so prejšnji teden zadržali pošiljke letalskih bomb v Izrael. Razlog so humanitarni pomisleki glede kopenskega napada na Rafo. Wall Street Journal je poročal, da je vlada zadržala tudi pošiljko več kot 6000 vodilcev za izstrelke, znanih kot JDAM. Vse skupaj predstavlja le majhen delež vseh pošiljk orožja, ki jih Združene države pošiljajo v Izrael. Hkrati je vlada brez razlage odložila objavo poročila zunanjega ministrstva o tem, ali izraelska vojska v Gazi uporablja ameriško orožje neskladno z mednarodnim pravom.

Policija v Berlinu je nasilno razgnala protestnike in podrla njihove šotore na kampusu Freie Universität Berlin. Protestniki so zahtevali konec pregona tistih, ki jih je policija aretirala na prejšnjih propalestinskih protestih, in vrnitev profesorjev, ki so jih fakultete odpustile zaradi nasprotovanja genocidu v Gazi. Zahtevali so tudi, da univerza policiji prepove vstop na kampus. Poleg tega so nasprotovali reformi, ki jo od marca pripravlja berlinski senat in bi omogočila izgon tujih študentov zaradi političnih razlogov. Policijo je nad študentske protestnike poklicalo vodstvo univerze, ki jih je obtožilo, da so poskušali vdreti v predavalnice. Medtem so se nadaljevali propalestinski protesti v Amsterdamu, kjer se je več tisoč ljudi udeležilo shoda v centru mesta. Policija je protestnike napadla pred spomenikom holokavstu, da bi jim preprečila prehod mimo spomenika. K popoldanskemu protestu so pozvali nekateri zaposleni na Univerzi v Amsterdamu, potem ko je policija tam nasilno končala zasedbo kampusa in več kot sto protestnikov aretirala, protestnike pa je z baklami napadla tudi skupina sionističnih protiprotestnikov. Študenti so čez noč ponovno zasedli prostore univerze, vodstvo univerze pa tokrat ni poklicalo policije.

Sodnica okrožnega sodišča na Floridi Aileen Cannon je za nedoločen čas preložila začetek sojenja nekdanjemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu v zadevi kraje zaupnih dokumentov. Sojenje bi se moralo začeti 20. maja. Preložitev sojenja na čas po predsedniških volitvah novembra letos je bila zahteva Trumpovih odvetnikov, kot razlog za odpoved začetka sojenja pa je sodnica navedla, da potrebuje več časa za preučitev primera. Cannon je na položaj zvezne sodnice na Floridi imenoval Trump. Dokumente, ki so vključevali vojaške skrivnosti, je Trump januarja 2021 po koncu predsedniškega mandata odnesel iz Bele hiše v svojo rezidenco v Mar-a-lagu in nato ignoriral pozive vlade po vrnitvi dokumentov. Te je nato v Trumpovi rezidenci našel Zvezni preiskovalni urad, znan kot FBI. Za vsakega od več kot 30 ukradenih dokumentov Trumpu grozi do 10 let zapora. 

Argentinska centralna banka je začela izdajati bankovce za 10 tisoč pesov. Pri skoraj 300-odstotni medletni inflaciji v marcu so novi bankovci vredni okrog 10 evrov. Centralna banka je ob tem napovedala, da bo do konca leta dala v obtok tudi bankovce za 20 tisoč pesov. Anarhokapitalistični argentinski predsednik Javier Milei je uvedel več deregulacijskih gospodarskih ukrepov, češ da bodo ustavili inflacijo, a niso pomagali. Nove bankovce tiskajo na Kitajskem, saj povpraševanje po bankovcih v Argentini presega zmožnosti državne zakladnice. 

Italijanska vladna agencija za civilno letalstvo je letalom nevladnih organizacij prepovedala uporabo letališč na otokih Sicilija, Pantelleria in Lampedusa. Za kršenje prepovedi agencija grozi tudi z zasegom letala. Nevladne organizacije izvidniška letala uporabljajo za odkrivanje migrantskih čolnov na morju in usmerjanje reševalcev. Samo nevladna organizacija Sea-Watch je med januarjem in marcem letos opravila 40 takšnih letov, pri čemer so našli okrog 50 čolnov v stiski z okrog 3000 migranti. 700 od teh je libijska obalna straža prestregla in vrnila na libijsko ozemlje. V osmih primerih je pri tem sodelovala Evropska agencija za mejno in obalno stražo, znana kot Frontex. Agencija za letalstvo trdi, da letala nevladnih organizacij ovirajo delo italijanske obalne straže in da je nadzor nad morjem izključna pristojnost države, konkretne pravne podlage za prepoved uporabe letališč pa ne navaja. Gre za nov poskus onemogočanja dela humanitarcev. Pred tem so italijanske oblasti reševalnim ladjam na primer začele arbitrarno določati, da morajo migrante izkrcati v pristaniščih na drugem koncu države, čeprav je to v nasprotju z mednarodnim pravom. Oblasti humanitarce na ladjah, ki gredo v bližnja pristanišča, pogosto tudi pridržijo. Konec marca je lokalno sodišče v Crotoneju na Kalabriji pridržanje razveljavilo zaradi očitne nepravičnosti ukrepa. 

Škotski parlament je za novega premierja potrdil Johna Swinneya iz Škotske nacionalne stranke. Poslanci Škotskih zelenih so se glasovanja vzdržali, tako da so za Swinneyevo izvolitev zadostovali glasovi lastne stranke, ki ji v parlamentu do večine manjka en sedež. Prejšnji premier Humza Yousaf je svoj odstop z mesta premierja in voditelja Škotske nacionalne stranke napovedal konec prejšnjega meseca po predlogu nezaupnice, ki so ga poleg konservativcev podprli tudi zeleni, do prejšnjega meseca koalicijski partnerji liberalnih nacionalistov. Koalicijski dogovor z zelenimi je pred vložitvijo nezaupnice enostransko razdrl Yousaf uradno zaradi nestrinjanja glede zelene politike. Swinney je v ponedeljek že zamenjal Yousafa tudi na čelu stranke in ob tem napovedal, da ne bo obnavljal koalicije z zelenimi.

Na ljubljanski Fakulteti za družbene vede poteka protestna zasedba osrednje predavalnice v organizaciji Liste demokratičnega študentstva. Udeleženci zahtevajo prekinitev sodelovanja Univerze v Ljubljani z izraelsko univerzo Bar Ilan. Od Fakultete za družbene vede pa zahtevajo, da se nedvoumno opredeli do genocida v Gazi. Sporočilo protesta predstavi Gaj Kolšek iz Liste demokratičnega študentstva.

Izjava

Na FDV-ju se je zbralo do preko 50 študentov, organizirajo okroglo mizo, kosilo, predavanja, ogled filmov in skupščino. Ali bodo v predavalnici tudi prenočili, še niso odločeni. Več o sodelovanju ljubljanske univerze z izraelskimi v OFFsajdu ob petih.

OFF je pripravil Matej, izjavo je posnela Univerzitetna redakcija.

Foto: Jan Vajgl