Podpredsednica bolivijskega senata Jeanine Áñez se je razglasila za začasno predsednico Bolivije. Áñez je na torkovi seji najprej prevzela položaj predsednice senata, nato pa še začasne predsednice države. To naj bi ji vsaj po lastni interpretaciji omogočala ustava, saj sta - po predlogu vojske - poleg predsednika Eva Moralesa odstopila tudi podpredsednik države in predsednica senata. Poslanci Moralesove stranke Mas so sejo bojkotirali in ta posledično ni bila sklepna. Nove volitve mora Áñez razpisati v 90 dneh. 

Predsednica Evropske komisije se med tem ukvarja z drugačnimi problemi. Iz pisarne Ursule von der Leyen so tako sporočili, da so prisluhnili ljudski volji in ugodili njenim željam, tako da bo komisar, zadolžen za migracije, preimenovan. Margaritis Schinas bo po novem znan, ne več kot komisar za zaščito našega evropskega načina življenja, pač pa kot komisar za promocijo evropskega načina življenja. 

V Španiji sta stranki socialistov PSOE in levi Unidos Podemos, Skupaj zmoremo, dosegli načelni dogovor o oblikovanju koalicijske vlade. Socialisti so na nedeljskih volitvah osvojili 120 poslanskih sedežev, Podemos pa 35. Za absolutno večino v 350-članskem parlamentu bi tako potrebovali 176 poslancev, zato bo oblikovanje take vlade odvisno od drugih, manjših strank. Tako vlado bi lahko podprle regionalne stranke in Mas Pais, podporo pa ji je že odrekla stranka Ciudadanos, Državljani. Ta raje poziva k oblikovanju velike koalicije med socialisti in Ljudsko stranko. Omenjeni stranki sta se sicer o oblikovanju koalicije neuspešno pogovarjali že po aprilskih volitvah. Če bi bili tokrat uspešni, bi bila to prva koalicijska vlada v zgodovini Španije.  

Generalni pravobranilec na sodišču Evropske unije je v svojem mnenju zapisal, da je mandat nekdanjega katalonskega podpredsednika Oriola Junquerasa veljaven. Posledično obsojenemu politiku pripada tudi poslanska imuniteta. V povzetku mnenja je Sodišče zapisalo, citiramo: “Poslanski mandat je mogoče pridobiti samo od volivcev in ne more biti pogojen z izpolnitvijo kakršnekoli formalnosti.” Špansko vrhovno sodišče je namreč Junquerasu po volitvah prepovedalo zapustiti pripor in priseči kot poslancu. Zato v skladu s špansko ustavo ni mogel prevzeti mandata, ki ga je španska volilna komisija razglasila za neveljavnega. Mnenje pravobranilca za Sodišče ni zavezujoče, ga pa le-to navadno upošteva. 

V Benetkah so zaradi najhujših poplav v zadnjih 50 letih razglasili izredne razmere. Voda je dosegla višino 187 centimetrov ter med drugim poplavila Baziliko in Trg svetega Marka. S poplavami se soočajo tudi na slovenski obali. Govori Egon Štibilj, poveljnik civilne zaščite piranske občine.

Izjava

Več o visoki vodi oziroma “Aqui Alti”, vzrokih zanjo in odpravljanju posledic v OFFsajdu ob 17.00.

Stečajni upravitelj Adrie Airways je zanjo dobil pet ponudb. Med ponudniki so tudi znana imena Joca Pečečnika, Izeta Rastodra in Iva Boscarola. Pečečnik se zanima za celotno premoženje in bi skupaj s partnerjem iz tujine zgradil novo Adrio. Rastoder želi pridobiti spričevalo za komercialne polete, Boscarol pa Adriino letalsko šolo. Adria je v stečaju od 2. oktobra, vabilo k dajanju ponudb pa je upravitelj objavil 10. oktobra.

Sindikat poštnih delavcev in vodstvo Pošte Slovenije sta dosegla dogovor, zato so poštni delavci po dveh dneh preklicali stavko. Med drugim so se dogovorili o načinu zaposlovanja v letu 2020 in zvišanju mase plač zaposlenih. Ta se bo povečala za 7,5 milijona evrov. Kot smo že poročali, so poštni delavci s stavko zahtevali spoštovanje februarskega dogovora o zvišanju plač za deset odstotkov in povečanju števila zaposlenih. Že danes so iz Sindikata delavcev prometa in zvez, ki ni sodeloval v dvodnevni stavki, javili, da so pripravili zahteve za spremembe prihodnje kolektivne pogodbe v prihodnjem letu, ki naj bi bile bistveno večje od sprejetega stavkovnega dogovora.

Dodatek za delovno aktivnost ostaja. Z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve so namreč sporočili, da po vetu državnega sveta na novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih in odreku podpore noveli na pristojnem odboru za delo ne bodo nadaljevali z bojem za sprejetje novele. Bodo pa nadaljevali s, citiramo: “uvajanjem spodbud za brezposelne osebe, s ciljem njihove aktivacije in vključitve na trg dela”. 

Preiskovalna komisija v zadevi Kangler po novem ne bo smela izvajati niti preiskovalnih dejanj, ki se nanašajo na tožilce. Ustavno sodišče je namreč izvrševanje zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi zadržalo tudi, v kolikor se nanaša na tožilce. Odločitev so sodniki sprejeli na pobudo generalnega državnega tožilca Draga Škete, vrhovnega državnega tožilstva in vrhovnega sodišča. Zanjo so glasovali štirje sodniki, proti sta bila dva, Klemen Jaklič in Marko Šorli.