Izrael nadaljuje z napadi na jugu Libanona po izteku roka v okviru novembra sklenjenega premirja med Hezbolahom in sionistično tvorbo, do katerega bi se morala okupatorska vojska umakniti iz države. V napadih v okolici mesta Zavtar so sionisti, pod izgovorom napadov na šiitsko gibanje Hezbolah, ranili 24 ljudi. Od nedelje, ko se je iztekel rok za umik, so sionisti v Libanonu skupno ubili 41 ljudi, od začetka dogovora o premirju pred dobrima dvema mesecema pa 83 ljudi. V skladu z dogovorom o premirju bi moral Hezbolah umakniti svoje sile severno od reke Litani, Izrael pa bi v zameno umaknil svoje sile z območja Libanona. Na področju južnega Libanona bi nato svoje čete, skupaj s pripadniki mirovnih sil Združenih narodov, namestila uradna libanonska vojska. Sionisti se dogovora torej niso držali, zato so si zbarantali nov dogovor, ki predpostavlja, da se iz Libanona umaknejo do 18. februarja. 

Fašizem se hitro širi, ne pozna meja in smeri neba. Sionisti ga širijo tudi na Zahodni breg, kjer so ubili dva Palestinca: 25 letnega Osamo Abu Al Hidžo v Dženinu in Ajmana Fadi Kasima Nadžija v Irtahu. Invazija sionistične vojske na Dženin in begunsko taborišče v mestu traja že več kot 10 dni. Več sto Palestincev je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove, več deset pa so jih ubili. Od začetka genocida v Gazi so Izraelci na Zahodnem bregu ubili okrog 900 ljudi, skoraj 7 tisoč jih je bilo ranjenih, okrog 15 tisoč pa razseljenih. 

V Demokratični republiki Kongo protestniki napadajo tuje ambasade ter zažigajo gume in ostale predmete, ki jim na ulicah prestolnice Kinšasa pridejo pod roke. Njihova jeza, uperjena proti mednarodni javnosti, izhaja iz ofenzive uporniške skupine Gibanje 23. marca, krajše M23, ki je prevzela nadzor nad mestom Goma v provinci Severni Kivu na vzhodu države. Kongovske oblasti trdijo, da M23 podpira sosednja Ruanda, ki je, kot trdijo, na pomoč gibanju poslala tudi 4 tisoč svojih vojakov. Protestniki, ki so napadli ambasade Ruande, Ugande, Kenije, Francije, Belgije in Združenih držav Amerike, trdijo, da misije tujih držav v Demokratični republiki Kongo ne pomagajo preprečiti napredovanja gibanja M23 in jih obtožujejo diplomatskega neukrepanja. Kongovske oblasti Ruandi očitajo, da želi preko skupine M23 poseči po njihovem ozemlju, kjer se nahajajo bogati minerali, kar pa ruandska vlada zanika. Spor med državama se vleče od genocida v Ruandi leta 1994, ko je etnična skupina Hutu ubila okrog pol milijona pripadnikov etnične skupine Tutsi. Številni genocidaši, torej izvajalci genocida, pripadniki etnične skupine Hutu, so pobegnili v Demokratično republiko Kongo, kjer so se začeli ponovno organizirati.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je na Facebooku delila videoposnetek, v katerem je sporočila, da je bila proti njej uvedena sodna preiskava. Razlog za to je odločitev italijanske vlade, da izpusti libijskega generala Osamo Elmasrija Nadžima, ki ga išče Mednarodno kazensko sodišče. Nadžima je italijanska policija prejšnji teden aretirala v Torinu, kamor naj si bi prišel ogledat nogometno tekmo, in ga dva dni kasneje izpustila. Domov v Libijo je odletel kar z italijanskim državnim letalom. Mednarodno kazensko sodišče je nalog za njegovo prijetje zaradi domnevnih zločinov proti človeštvu izdalo že leta 2015.

Sirske demokratične sile, povezane z Delavsko stranko Kurdistana, dejavno v Turčiji, in Kurdski nacionalni svet, povezan s Kurdsko demokratsko stranko, krajše KDP, iz iraškega Kurdistana, so sprejeli dogovor, da se bodo skupaj udeležili pogajanj z novo vlado v Damasku. Nova Sirija pod vodstvom gibanja Hajat Tahrir Al Šam, krajše HTS in voditelja Ahmada Al Šare, si prizadeva inkorporirati Sirske demokratične sile, krajše SDF, v državno vojsko in ozemlja pod nadzorom kurdskih sil priključiti oblasti vlade v Damasku. KDP pod vodstvom družine Barzani in Delavska stranka Kurdistana so sicer v konfliktu že več kot desetletje, zato skupni nastop na pogajanjih predstavlja nov precedens v sodelovanju med skupinama.

Medtem se SDF v severni Siriji okrog mesta Kobane še vedno bori proti turško podprtim milicam Sirske nacionalne vojske, ki so svoj pohod pod pokroviteljstvom Turčije začele vzporedno s HTS-om novembra lani. V napadih turške vojske na avtonomna ozemlja na severu Sirije, znana kot Rožava, ki so pod nadzorom sil SDF, je bilo v zadnjih dveh dneh ubitih najmanj 18 ljudi. Po navedbah SDF je bilo v kraju Sirin na vzhodnem bregu reke Evfrat ubitih 12 ljudi, še 6 pa v okoliških krajih. Turška vojska zračne napade ponavadi izvaja vzporedno s kopenskimi operacijami milic združenih v tako imenovano Sirsko nacionalno vojsko. Reka Evfrat predstavlja mejo med ozemlji pod nadzorom Sirske nacionalne vojske na zahodu in SDF-a na vzhodu. 

Po skupni raziskavi Balkanske raziskovalne mreže, krajše BIRN, in izraelskega medija Harec je Srbija v lanskem letu za 30-krat povečala izvoz orožja v Izrael. Vrednost izvoza največjega državnega podjetja Jugoimport-SDPR je iz 1,4 milijona evra leta 2023 zrasla na 42,3 milijona v letu 2024. Najmanj 20 sionističnih letal, večinoma modelov Boeing 747, naj bi v tem letu iz beograjskega letališča Nikola Tesla odletelo v izraelsko bazo Nevatim. Po podatkih raziskave se izvoz orožja nadaljuje tudi v letu 2025, samo v zadnjem tednu naj bi iz beograjskega letališča odletela tri letala izraelske vojske. Kot izvozni produkt prednjačijo 155 milimetrske granate, ki jih proizvajata podjetij Krušnik iz Valjeva in Sloboda iz Čačka. Septembra je predsednik Aleksandar Vučić v Beogradu gostil izraelskega predsednika Izaka Hercoga, s katerim sta sprejela bilateralni sporazum o svobodni trgovini, izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je Vučića oklical za pravega prijatelja Izraela. 

Izjemno dobro plačo bo v prihodnjih devetih letih prejemala profesorica na ljubljanski pravni fakulteti Vasilka Sancin. Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je Sancin izvolila za novo slovensko sodnico na Evropskem sodišču za človekove pravice. Zanjo je glasovalo 125 od 171 članov skupščine, tako da sta si njena protikandidata Aleš Galič in Boštjan Zalar razdelila zgolj slabo tretjino glasov. Svojo pot skozi institucije je Sancin začela na domači pravni fakulteti, bila je predstojnica Inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose ter podpredsednica odbora Združenih narodov za človekove pravice. Zadnji dve leti pa je bila nadomestna sodnica na Evropskem sodišču za človekove pravice. Sancin je sicer velika zagovornica pravic Palestincev in Palestink. Pred leti je na Zahodni breg peljala tudi svoje študente, s čimer se, ko za to dobi priložnost, zelo rada pohvali.