OFFicium fac et tace
Vrhovno sodišče Združenih držav je ugodilo pritožbi vlade predsednika Donalda Trumpa nad odločitvijo dveh zveznih sodišč in vladi dovolilo odvzem statusa začasne zaščite več kot 300 tisoč Venezuelcem, s čimer je omogočena njihova deportacija. Odločitev o odvzemu statusa začasne zaščite je vlada sprejela marca, nakar je odločitev zadržalo prvostopenjsko zvezno sodišče severne Kalifornije, ki je odvzem statusa označilo za neutemeljen. Sodni ukaz je potrdilo še zvezno sodišče v Bostonu. Prošnjo za razveljavitev sodbe je pravosodno ministrstvo najprej vložilo na zvezno prizivno sodišče in po zavrnitvi v začetku meseca na vrhovno sodišče, ki je pritožbi ugodilo. Ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem za september napoveduje ukinitev statusa začasne zaščite še za 250 tisoč migrantov iz Venezuele, vlada pa poleg tega načrtuje še odvzem statusa več sto tisočim migrantom s Haitija, Kube in iz Nikaragve. Pridobitev statusa začasne zaščite je državljanom Venezuele omogočila vlada prejšnjega predsednika Joeja Bidna leta 2021.
Srbski študenti v blokadi skupaj z meščani šesti dan blokirajo sodišče v Novem Sadu z zahtevo po izpustitvi aktivistov organizacij Študenti proti avtoritarni oblasti in Gibanje svobodnih državljanov ter zaprte gimnazijske profesorice Marije Vasić. Z isto zahtevo so pred osrednjim zaporom protestirali tudi v Beogradu. Vasić od torka prejšnjega tedna gladovno stavka za izpust aktivistov, v četrtek pa je bila pripeljana v bolnišnico v beograjskem zaporu. Ker so z novosadskega sodišča sporočili, da zahteve ne morejo obravnavati, dokler je sodišče blokirano, so protestniki danes dopoldne do enajste ure blokado začasno prekinili. Po izteku roka so novosadski študenti blokado ponovno vzpostavili, saj sodišče danega časa ni izkoristilo za razveljavitev pripora profesorice in študentskih aktivistov. Ob isti uri se je v Čačku začel tudi protest pod sloganom »Zadnji vlak za Čačak«, ki ga organizirajo študenti Fakultete za tehnične vede in maturanti čačanske gimnazije. Študenti in maturanti blokirajo tri križišča, v centru mesta pa se protestu pridružujejo še motoristi in šolniki.
Izraelska vojska je od polnoči dalje med bombardiranjem Gaze ubila več kot 70 ljudi, potem ko je vojska Palestincem v mestu Han Junis ukazala evakuacijo. 22 Palestincev je genocidna vojska ubila med bombardiranjem zavetja za begunce v šoli v mestu Gaza. Okupatorski vojaki so na Zahodnem bregu med racijo begunskega taborišča Askar Al Kadim vzhodno od Nablusa nad prebivalci uporabili večjo količino solzivca in s tem povzročili zadušitev pri več deset ljudeh. Med racijami na Zahodnem bregu je okupatorska vojska aretirala vsaj deset ljudi, med njimi enega mladoletnika. Jemensko uporniško gibanje Ansar Alah, znano kot Hutiji, je napovedalo zračno in pomorsko blokado izraelskega pristanišča Hajfa. Vojaško poveljstvo gibanja je sporočilo, da bodo zračno in pomorsko blokado prekinili samo, če izraelska vojska ustavi genocidni pohod in odpravi blokado Gaze. Vse ladijske družbe z ladjami, ki so trenutno privezane v Hajfi ali na poti vanjo, Hutiji opozarjajo, da je pristanišče vojaški cilj.
V Bruslju poteka stavka zaposlenih v javnem prevozu. K stavki je pozvala Generalna centrala sindikatov javnih uslužbencev proti predlogom belgijske vlade za reformo pokojninskega sistema in zmanjševanje sredstev za socialno varnost. Stoji večina vlakov, avtobusov, tramvajev in podzemna železnica. Gre za peto stavko delavcev javnega prevoza v petih mesecih. Protesti proti pomanjkanju financiranja v javnem sektorju so napovedani še za četrtek, ko se bodo protestu pridružili delavci v zdravstvu, izobraževanju, socialnih storitvah, kulturnih ustanovah in nevladnih organizacijah.
Na brazilskem vrhovnem sodišču se je začelo sojenje nekdanjemu brazilskemu predsedniku Jairu Bolsonaru zaradi načrtovanja državnega udara z namenom razveljavitve predsedniških volitev oktobra 2022. Po obtožnici so Bolsonaro in 34 soobtoženih, med njimi takratna vrhovna poveljnika vojske in letalstva, načrtovali razglasitev izrednih razmer, ponovne volitve in atentat na izvoljenega predsednika Lulo da Silvo. Če ga bo sodišče spoznalo za krivega, mu grozi do 28 let zapora. Januarja 2023 so po Lulovi inavguraciji na Bolsonarov poziv in po trditvah o volilni prevari njegovi podporniki vdrli v stavbi vrhovnega sodišča in parlamenta ter v predsedniško palačo v prestolnici Brasília. Zaradi tega dogodka je junija 2023 volilno sodišče v Brasílii Bolsonara že spoznalo za krivega zlorabe oblasti s širjenjem dezinformacij, s čimer mu je bilo za osem let prepovedano opravljanje politične funkcije.
Madžarski parlament je s 134 glasovi za in 37 proti izglasoval izstop iz Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu. Vlada premierja Viktorja Orbána je izstop predlagala v začetku aprila, potem ko je kljub nalogu haaškega sodišča za prijetje Madžarsko obiskal izraelski premier Benjamin Netanjahu. Madžarska je sicer ena od ustanovnih članic Mednarodnega kazenskega sodišča; njegov ustanovni dokument, Rimski statut, je ratificirala leta 2001. Orbán izstop upravičuje s trditvijo, da sodišče v Haagu po nalogu za aretacijo izraelskega vojnega zločinca »ni več nepristransko, temveč politično sodišče«.
Stavke ocenjevalcev izpitnih voženj, ki jo je za danes napovedal sindikat Agencije Republike Slovenije za varnost prometa, ne bo. Namesto tega sindikat in vodstvo agencije začenjata pogajanja z vlado, dogovor pa pričakujeta do avgusta. Sindikat zahteva izboljšanje delovnih pogojev za ocenjevalce vozniških izpitov, zvišanje plač ocenjevalcem začetnikom in dopolnitev kadra. Kot opozarjajo v sindikatu, pomanjkanje kadra vpliva na čakalne dobe za izpitno vožnjo.
V Ljubljani je začela delovati ameriška platforma za prevoze in dostavo Uber. Robert Golob je sicer dejal, da računa na pristojna ministrstva, da bodo preverjala licence za opravljanje storitev in obračunavanje prevozov. Obljubil je tudi, da za Uber ne bodo veljali posebni pogoji delovanja ali kakšne posebne olajšave. Kako pa so se na prihod platforme odzvali taksisti, ki jih bolj kot nova konkurenca skrbi dobrobit strank, predstavi podpredsednik sindikata taksistov, Janko Belopavlovič.
Pretekli teden je v prostorih rektorata Univerze v Mariboru potekala otvoritev razstave prejetih elaboratov v okviru javnega natečaja za arhitekturno rešitev novogradnje prizidka Fakultete za energetiko na lokaciji Vrbina v občini Krško. Fakulteta sicer poleg omenjene lokacije deluje tudi v Velenju. Na natečaju je bil izbran elaborat prvopodpisanega arhitekturnega biroja Ravnikar Potokar. Novogranja je predvidena na nepozidani parceli ob objektu Inštituta za energetiko. Poleg tega tam deluje še nekaj drugih znanih akterjev energetske panoge, in sicer GEN Energija in Nuklearna elektrarna Krško. Novi objekt bo, po besedah dekana fakultete Sebastijana Semeta, vplival na krepitev raziskovalne dejavnosti, razvoj kadrov in na tesnejše sodelovanje z industrijo, predvsem jedrsko. Glede na podatke Programa dela Univerze v Mariboru za leto 2025 se bodo izvedbena dela začela predvidoma v letu 2026, končala pa leta 2027. Projekt novogradnje prizidka fakultete predstavlja del Tehnološko inovacijskega centra Univerze v Mariboru oziroma razvojne platforme INNOVUM. Ta je namenjena zagotavljanju znanstvenoraziskovalne ter izobraževalne infrastrukture in opreme za razvoj kohezijske regije Vzhodna Slovenija. Projekt se financira iz sredstev Evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027. Poleg prizidka fakultete za energetiko so v investicijski paket vključena tudi druga obsežnejša dela, na primer prenova in dogradnja objektov Tehniških fakultet ali zagotovitev prostorov Fakulteti za logistiko z raziskovalnim centrom za logistiko.
V četrtek popoldan je na Dunaju potekal manjšinski štrajk oziroma demonstracija manjšin. Organizirali so ga v Klubu slovenskih študentk in študentov na Dunaju v sodelovanju s Hrvaškim akademskim klubom na Dunaju ter drugimi akademskimi in neakademskimi skupinami. Demonstracija je potekala ob sedemdeseti obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe, v kateri so po besedah organizatorjev tudi še vedno neuresničene določbe o pravicah hrvaške in slovenske narodne skupnosti. K štrajku so sicer povabili vse skupnosti, ki so zaradi jezika, kulture in načina življenja manjšinske. Več o aktivnostih Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju ter pomenu večjezikovnosti in multikulturnosti pa boste lahko slišali v četrtkovi oddaji Kaj pa univerza.
OFF je pripravila vajenka Izabella, mentoriral je Matej. Univerzitetni blok novičk je pripravila Karin.
Dodaj komentar
Komentiraj