Kitajsko ministrstvo za trgovino je sporočilo, da bo država uvedla omejitve za izvoz dveh kovin, galija in germanija, ter njunih kemičnih spojin, ki so ključne za dele industrije polprevodnikov, telekomunikacij in električnih vozil. Za izvoz teh dveh kovin bodo morali interesenti zaprositi za dovoljenje ministrstva za trgovino, prav tako bodo morali poročati o podrobnostih o čezmorskih kupcih in o tem, za kaj bodo ti kovine uporabljali. Kitajska se je za ta korak odločila po tem, ko so v zadnjih dneh Združene države Amerike zaostrile odnose s Kitajsko. Kabinet ameriškega predsednika Joea Bidena sicer namerava preprečiti prodajo nekaterih čipov, ki se uporabljajo za izvajanje programov umetne inteligence. Kitajska vlada je v začetku leta prav tako prepovedala uporabo izdelkov nekaterih ameriških proizvajalcev čipov, ker naj bi ti predstavljali resna tveganja za kibernetsko varnost. Kitajska sicer predstavlja okoli 94 odstotkov svetovne proizvodnje galija.

Mednarodna agencija za jedrsko energijo, krajše IAEA , je japonskim oblastem odobrila izpust odpadne vode iz jedrske elektrarne Fukušima v morje. Agencija je načrt za izpust vode preučevala dve leti, predsednik agencije Rafael Grossi pa je končno poročilo danes predal japonski vladi. Načrt izpusta naj bi bil v skladu z mednarodnimi standardi in bo imel zanemarljiv radiološki vpliv na ljudi in okolje, so še sporočili pri agenciji. Gre sicer za vodo, pomešano s podtalnico, ki so jo leta 2011 uporabljali za hlajenje nuklearke po potresu in posledičnem cunamiju, ki mu je sledil. Gre za dobro tono vode, spravljeno v okoli tisoč rezervoarjih, ki so jo prečistili tako, da so iz nje odstranili večino radioaktivnih snovi razen tritija, radioaktivnega izotopa vodika, ki ga je težko ločiti od vode. Izpuščanje vode naj bi se začelo še letos poleti, trajalo pa naj bi med 30 in 40 let, da bi bila voda čim bolj razredčena, s tem pa manj nevarna. Načrtu odločno nasprotujejo združenja japonskih ribičev in nekatere sosednje države. 

Izraelska vojska drugi dan nadaljuje obsežno operacijo v mestu Dženin in bližnjem begunskem taborišču na okupiranem Zahodnem bregu. Napad se je začel v ponedeljek v zgodnjih jutranjih urah. Izraelska vojska je z brezpilotnimi letalniki napadla več stavb, v mesto pa je vojska naposled tudi vstopila. Kot poroča palestinski Rdeči polmesec, je mesto zapustilo okoli 3000 ljudi, nekaterim pa izraelska vojska preprečuje nadaljnji odhod. Vojska je prav tako uničila ceste. Palestinsko zdravstveno ministrstvo je sporočilo, da je bilo v izraelski operaciji ubitih 10 ljudi, 100 pa je ranjenih, od tega 20 kritično. Medtem je bila na Zahodnem bregu sklicana splošna stavka, na okupiranih ozemljih pa so potekali protesti proti izraelski operaciji. V Dženinu sicer živi okoli 14.000 Palestincev in njihovih potomcev, ki so bili leta 1948, v času nastanka Izraela, pregnani s svojih domov v drugih delih Palestine. Izrael jim vrnitve ne dovoli.

Senegalski predsednik Macky Sall je včeraj izključil možnost, da bi se potegoval za tretji mandat. Sall, ki je bil za predsednika izvoljen leta 2012 in 2019, je po ustavi omejen na dva mandata. Kljub temu njegovi zagovorniki trdijo, da je ustavna sprememba iz leta 2016 ponovno določila število njegovih mandatov in mu omogoča kandidaturo leta 2024. Negotovost glede tega, ali se Sall namerava potegovati za tretji mandat, je v zadnjem letu v zahodnoafriški državi podžgala proteste. Zadnje večje nemire je pred dvema mesecema sprožila dveletna zaporna kazen, ki jo je sodišče izreklo opozicijskemu voditelju Ousmanu Sonki, ki je bil obtožen posilstva, vendar za to še ni bil priprt. Sonko obtožbe označuje za politično motivirane ter pravi, da mu s tem želijo preprečiti sodelovanje na predsedniških volitvah. V nasilnih protestih, ki so sledili obsodbi, je bilo ubitih 16 ljudi. 

Turčija je Grčijo obtožila ilegalnega vračanja migrantov, oziroma pushbackov, potem ko je čez vikend v Egejskem morju rešila tri čolne s 94 ljudmi, je včeraj sporočilo turško notranje ministrstvo. Dva napihljiva čolna s 47 potniki so rešili nedaleč od grškega otoka Lezbos. Turške oblasti pa so prav tako opazile še en čoln z okoli 11 migranti v okolici mesta Izmir. Očitki Ankare na račun Grčije sledijo le nekaj tednov po eni najhujših nesreč v grškem morju, v kateri je življenje izgubilo okoli 80 ljudi, več kot 100 pa jih še vedno pogrešajo. Natančno število ljudi, ki so bili na ladji, še vedno ni znano. Po besedah rešenih migrantov je bilo na krovu več kot 700 ljudi, med njimi tudi okoli 100 otrok. 

Francija je repatriirala 10 žensk in 25 otrok, ki so bili pridržani v zaporniških taboriščih za domnevne pripadnike teroristične organizacije na severovzhodu Sirije. Gre sicer za četrto tako repatriacijo v letu dni. Mladoletne osebe naj bi predali pristojnim službam, odrasle pa ustreznim pravosodnim organom, je sporočilo francosko zunanje ministrstvo. Francija je pred letom 2022 vrnitev svojih državljanov načeloma zavračala, saj naj bi po mnenju oblasti ti predstavljali varnostno grožnjo, kar je naletelo na ostre kritike mednarodne skupnosti. Repatriacijo so dovolili le v posameznih primerih, šlo pa je predvsem za vračanje sirot ali mladoletnikov, katerih matere so se strinjale, da se odpovedo starševskim pravicam. Prakso so začeli opuščati julija lani, ko so v državo vrnili 16 žensk in 35 otrok.

Jens Stoltenberg bo na čelu predsednika Severnoatlanstke pogodbene organizacije, krajše zveze NATO, ostal do oktobra prihodnje leto. Kot je danes sporočil na družabnem omrežju Twitter, so mu članice zavezništva mandat podaljšale še za eno leto. Nekdanji norveški premier je na čelu te organizacije že od leta 2014, mandat za še eno leto pa mu je 31 članic zaupalo zaradi vojne v Ukrajini. Pred podaljšanjem mandata je zveza sicer iskala novega predsednika, ki bi ga imenovala pred zasedanjem v Litvi. Med omenjenimi naj bi bila danska premierka Mette Frederiksen in britanski obrambni minister Beno Wallace, vendar noben ni imel zadostne podpore članic. 

Delovno in socialno sodišče je s prvostopenjsko sodbo razveljavilo sklep, s katerim je programski svet marca lani Andreja Graha Whatmougha imenoval za generalnega direktorja RTV. Razsodba pomeni, da je bil Whatmough nezakonito imenovan tudi drugič. Marca letos je isto sodišče razsodilo, da je bilo prvo imenovanje Whatmougha za generalnega direktorja prav tako nezakonito. S tem je sodišče ugodilo nekdanjemu generalnemu direktorju RTV Igorju Kaduncu, ki se je pritožil na prvostopenjsko sodbo. Ob prvem imenovanju Whatmough ni izpolnjeval pogojev vodstvenih izkušenj, ki so bili predvideni na razpisu. Ob drugem imenovanju pa je zavod nepravilno ravnal s prijavo nekdanje direktorice Televizije Slovenija Natalije Gorščak. Na razpis za mesto generalnega direktorja zavoda se naj bi ta prijavila prepozno, kar pa je delovno in socialno sodišče ovrglo ter sporočilo, da je zavod, ki njene prijave ni upošteval, ravnal nezakonito.

Ostajamo na RTV. Med kandidati za predsednika uprave RTV naj bi štirje kandidati ustrezali pogojem. To so: direktor Kina Šiška Simon Kardum, odgovorni urednik informativnega drugega programa na TV Slovenija Rajko Gerič, Zvezdan Martič in Miha Krišelj. Pogovori pred razpisno komisijo bodo 10. julija, Svetu RTV pa se bodo kandidati predstavili 13. julija. Predsednika uprave bodo nato člani sveta izbrali z glasovanjem. Poleg razpisa za predsednika uprave je potekal tudi razpis za dva člana štiričlanske uprave. Razpisnim pogojem naj bi ustrezalo sedem kandidatov, in sicer: Peter Dular, Marko Filli, Andrej Grah Whatmough, Andrej Trček in Robert Levstek. Sedmi kandidat je Simon Kardum, ki se je prijavil tako na razpis za predsednika uprave kot za člana štiričlanske uprave.