Od zgodnjih jutranjih ur je pogrešana v Nazaretu rojena ženska judovskega porekla, poznana preprosto kot Marija. Marija je ženska nižje rasti, nazadnje je bila opažena oblečena v dolgo belo obleko z modrim ogrinjalom in belim hidžabom. Policija prosi, naj se javijo vsi občani, ki imajo mogoče kakšne informacije o pogrešani osebi. Klica papeža Pija XII, ki trdi, da je Brezmadežna Mati Božja, večna Devica Marija dopolnila svoje zemeljsko življenje in je bila s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo, zaenkrat ne jemljejo resno.

Da ne jemlje resno ideje srbskega ministra za zunanje zadeve in neuradnega uradnega premierja Ivice Dačića o delitvi Kosova, je z besedami, da ne gre za konstruktiven predlog, nakazal albanski premier Edi Rama. Dačić je namignil, da bi bila zanj razdelitev, ki bi pomenila priključitev severnega dela Srbiji, sprejemljiva rešitev, kar je pred tem nepresenetljivo zavrnil tudi kosovski zunanji minister Enver Hoxhaj. Rama je poudaril svoje prepričanje, da je edina trajna rešitev kosovskega vprašanja lahko le priznanje Kosova s strani Beograda v trenutnih mejah, kar je Dačić ponovno zavrnil.

Je pa albanski premier zato namenil veliko lepih besed predsedniku Srbije Aleksandru Vučiću in njegovemu nedavnemu klicu k “notranjemu dialogu o Kosovu”. Ta klic je Rama pohvalil in v njem po lastnih besedah prepoznal pogum in resnično bolečino svojega prijatelja Vučića.

Nadaljujemo prek Otrantskih vrat v Italiji, kjer je tamkajšnja vlada napovedala, da bo po več kot enem letu ponovno imenovala veleposlanika v Egiptu. Zadnjega je umaknila po smrti italijanskega študenta Giulia Regenija v Kairu januarja lani zaradi domnevne nepripravljenosti egiptovskih oblasti pri preiskovanju umora. Regenijevo truplo je bilo najdeno na obrobju mesta z vidnimi znaki mučenja, obstaja pa sum, da so bili v njegovo smrt vpleteni egiptovski varnostni organi. Regeni se je namreč v državi mudil v okviru doktorske raziskave o neodvisnem sindikalnem gibanju v Egiptu. Od njegove smrti so se že večkrat sestali preiskovalni organi obeh držav, a zaenkrat v zvezi z umorom še nihče ni bil priprt.

Še eno veleposlaništvo, ki se mu obeta ponovno odprtje v Kairu, je izraelsko. To je bilo pred osmimi meseci zaprto zaradi varnostnih razlogov, po sestanku izraelske delegacije z egiptovskimi oblastmi pa je pričakovati njegovo vnovično odprtje. Še pred tem je bilo veleposlaništvo zaprto med leti 2011 in 2015, potem ko so vanj v času protestov proti takratnemu predsedniku Hosniju Mubaraku vdrli protestniki.

Demokratične prakse rušenja spomenikov, ki jih Združene države Amerike posredno in neposredno izvažajo po svetu, se prijemajo tudi pri njih doma. Več županov po zveznih državah ameriškega juga je napovedalo, da bo sledilo množici protestnikov iz Durhama v Severni Karolini pri odstranitvi spomenikov generalom in vojakom Konfederacije ameriških držav iz časa ameriške državljanske vojne. Povod za tovrstne odločitve so bili protesti in kontraprotesti glede odstranitve spomenika v Charlottesvillu v Virginiji, ki so privedli tudi do smrtne žrtve, ko je posameznik z avtom zapeljal v množico nasprotnikov shoda tako imenovanih belih nacionalistov, drugače rečeno rasistov.

ZDA niso edine, ki se vpletajo v notranjo politiko ostalih držav, s takšnimi obtožbami se presenetljivo spopada tudi Nova Zelandija oziroma bolj natančno tamkajšnji opozicijski laburisti. Več članov desnosredinske avstralske vlade je laburiste obeh dežel obtožilo sodelovanja v zaroti z namenom rušenja vlade v Canberri. Novozelandska vlada je namreč potrdila ugibanja o tem, da ima podpredsednik avstralske vlade Barnaby Joyce res dvojno državljanstvo, ki mu po ustavi onemogoča zastopstvo v parlamentu. Joyce je vprašanje v odločanje prepustil sodišču, če bi se izkazalo, da res ne more delovati kot poslanec, pa bi to lahko imelo resne posledice za vlado premierja Malcolma Turnbulla, ki brez tega sedeža ostaja brez parlamentarne večine.

Za praznik ne delamo le na Radiu Študent, pač pa tudi v predsedniški palači, kjer Borut Pahor gosti šesterico ameriških republikanskih senatorjev. Kot napovedujejo v predsednikovem uradu, se želijo senatorji z obiskom v Sloveniji seznaniti z razmerami v jugovzhodni Evropi ter bolje spoznati posamezne prijateljske in zavezniške države.

Državo je dodobra spoznal četrti predsednik Republike Slovenije, ki je le dan prej končal svoje epsko romanje #PoDolgemInPočez, iz Goričkega v Piran v sedmih etapah, in sicer Hodoš-Križevci, Jeruzalem-Ptuj, Metlika-Paunoviči, Kostanjevica na Krki-Straža, Kotlje-Črna na Koroškem, Radovljica-Škofja Loka in Koper-Piran.