Sredi srečanja predstavnikov držav na Evropskem svetu je Evropska komisija Madžarski odmrznila dobrih 10 milijard evrov kohezijskih sredstev iz sklada za okrevanje in razvoj. Evropska komisija je naenkrat ugotovila, da je vlada Viktorja Orbána s pravosodno reformo izpolnila Listino Evropske unije o temeljnih pravicah na področju neodvisnosti sodstva. Tako je skoraj polovico evropskih milijard odmrznila. Še zmeraj ostaja zamrznjenih skoraj 12 milijard evrov zaradi odprtih sporov komisije z Madžarsko o omejevanju akademske svobode, homofobne zakonodaje in kršenja evropske zakonodaje pri obravnavi prosilcev za azil na južni madžarski meji. Z odmrznitvijo 10 milijard evrov komisija Orbána skuša prepričati v podporo novemu finančnemu paketu za Ukrajino. Doslej je Madžarska 50 milijard evrov težek paket, ki je ključna točka tokratnega zasedanja predstavnikov držav članic, blokirala. Na zasedanju bodo odločali tudi o začetku pristopnih pogajanj Ukrajine, Moldavije ter Bosne in Hercegovine k Evropski uniji. Orbán javno sicer vztraja, da se Madžari pritisku ne uklanjajo.

Albansko ustavno sodišče je zadržalo potrditev dogovora o sprejemanju migrantov iz Italije. O ratifikaciji dogovora, ki sta ga novembra podpisala italijanska premierka Giorgia Meloni in njen albanski kolega Edi Rama, bi sicer v albanskem parlamentu glasovali danes. Ustavno sodišče je od albanske opozicije prejelo dve pobudi za presojo ustavnosti dogovora. Opozicija, zvesta nekdanjemu premierju Saliju Berishi, v pobudah trdi, da je dogovor z Italijo več kot le preprost protokol med dvema vladama, saj se Albanija z njim odpoveduje lastni suverenosti nad ozemljem na severu države, na katerem bo Italija vzpostavila in upravljala dva migrantska centra. Zato bi po mnenju opozicije Rama moral pred podpisom dogovora pridobiti privoljenje predsednika države Bajrama Begaja. Ustavno sodišče je pobudi vzelo v presojo in s tem zadržalo ratifikacijo dogovora, po katerem bi italijanske oblasti na albansko ozemlje preselile obravnavo prošenj za azil. Dogovor je v očitnem nasprotju z mednarodnim pravom že zato, ker ljudem ne omogoča dostopa do azilnih postopkov v Italiji. 

Finska je za en mesec odprla mejna prehoda Vaalimaa in Niirala z Rusijo. Šest mejnih prehodov med državama ostaja zaprtih. Desna finska vlada pod vodstvom Petterija Orpa, ki je oblast prevzela junija, je novembra popolnoma zaprla mejo z Rusijo. Ruskim oblastem je očitala načrtno pošiljanje migrantov proti Finski. Zdaj dva mejna prehoda vlada odpira z argumentom, da bo tako preverila, ali je prihodov migrantov na mejo že kaj manj. Vojaškemu zavezništvu Nato se je Finska pridružila aprila letos. 

Japonski premier Fumio Kišida je zamenjal tri ministre iz frakcije Liberalno-demokratske stranke, ki sledi idejam nekdanjega predsednika vlade Šinza Abeja. Notranjega, kmetijskega in trgovinskega ministra ter generalnega sekretarja vlade kriminalisti preiskujejo zaradi očitkov o neprijavljenih sredstvih v višini 3,2 milijona evrov, ki jih je frakcija pri organizaciji lastnih dogodkov pridobila od prodaje vstopnic. Znotraj Liberalno-demokratske stranke, ki je na oblasti skoraj neprekinjeno od leta 1955, je več frakcij. Člani frakcij si prizadevajo za napredovanje svojih voditeljev na mesto predsednika stranke in posledično predsednika vlade. Kišida je prav tako član Liberalno-demokratske stranke.

Poslanci državnega zbora odločajo o novelah zakonov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, reševanju bank, spremembah gradbenega zakona in o predlogu zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale. Ta med drugim uvaja možnost izrednega razpisa zdravniških specializacij, podaljšuje finančne stimulacije za izbiro specializacije iz družinske medicine ter podaljšuje ukrep znižane ravni znanja slovenskega jezika za nekatere poklice v zdravstvu. Zakon omejuje najvišje bolniško nadomestilo in podaljšuje obdobje, v katerem bolniško plačujejo delodajalci. 

Nevladne organizacije z Eko krogom na čelu so opozorile na pomanjkljivosti pri postopku umeščanja prvih treh hidroelektrarn na srednji Savi. Okoljsko poročilo v postopku presoje vplivov hidroelektrarn po mnenju nevladnikov podcenjuje negativne vplive na naravo in okolje ter precenjuje pozitivne vplive na proizvodnjo elektrike in emisije ogljikovega dioksida. Zakaj je izgradnja hidroelektrarn problematična, razloži biologinja Brina Sotenšek iz Eko kroga.

Izjava

Sotenšek trdi, da je umestitev hidroelektrarn na srednji Savi v nasprotju z vladno koalicijsko pogodbo in tudi s sodno prakso Evropske unije.

Izjava

V sindikatu delavcev trgovine Tuš opozarjajo na mobing v poslovalnicah, slabe delovne razmere in enostransko ukinitev dodatkov. Nezadovoljni so tudi, ker podjetje sindikata ni vključevalo ali obveščalo o postopku prodaje podjetja Mercatorju. Več o zahtevah pove Mirjana Janjić, predsednica sindikata Tuš.

Izjava

Če uprava Tuša ne bo pristala na zahteve, v sindikatu grozijo tudi s stavko.

Zastaral je kazenski pregon nekdanjega dekana ljubljanske ekonomske fakultete in finančnega ministra Dušana Mramorja. Mramorju so sodili zaradi izplačevanja dodatka za stalno pripravljenost na fakulteti med letoma 2008 in 2015, za kar mu je tožilstvo očitalo zlorabo položaja. Edini postopek v zvezi z izplačevanjem dodatkov na ekonomski fakulteti, ki ni zastaral, ostaja postopek proti nekdanji dekanji Metki Tekavčič.

Foto: Evropska unija