V prvem krogu predsedniških volitev v Črni gori je slavil dosedanji predsednik Milo Đukanović, ki je osvojil 35 odstotkov glasov. V drugem krogu se bo pomeril s kandidatom liberalne, samooklicane proevropske stranke Gibanje Evropa zdaj, Jakovom Milatovićem, za katerega je glasovalo 29 odstotkov volivk in volivcev. Gibanje Evropa zdaj je Đukanovićeve socialiste že premagalo na oktobrskih lokalnih volitvah v Podgorici. Za zmago v četrtoaprilskem drugem krogu se bo moral Đukanović močno potruditi, saj je podporo njegovemu protikandidatu napovedal tretjeuvrščeni v prvem krogu Andrija Mandić iz stranke Nova srbska demokracija. Prav tako je podporo Milatoviću napovedal četrtouvrščeni Aleksa Bečić iz stranke Demokratična Črna gora. Vsi dosedanji predsedniki Črne gore so sicer prihajali iz Demokratične stranke socialistov, ki ji predseduje Đukanović. Predsedniške volitve so pomembne tudi v luči prihajajočih predčasnih parlamentarnih volitev. Minuli teden je Đukanović kot predsednik namreč razpustil parlament in razpisal predčasne volitve za 11. junij.

Na volitvah v spodnji dom kazahstanskega parlamenta je po rezultatih vzporednih volitev slavila vladajoča stranka Amanat s 54 odstotki glasov. Predsednik Kasim Žomart Tokajev je tako potrdil ohranitev oblasti. Tudi vse druge stranke, ki so se prebile v parlament, predsednika podpirajo. Prvič po dveh desetletjih je sicer opozicija na volitvah imela svoje kandidate. V Kazahstanu sta volitve kot zunanji opazovalki spremljali tudi svobodni ikoni Lucija Tacer in Mojca Šetinc Pašek, ki sta volitve označili za regularne. Tokajev je oblast prevzel leta 2019, ko ga je za naslednika izbral dolgoletni vladar Nursultan Nazarbajev. Tokajev je z ustavno reformo nekoliko spremenil strukturo oblasti in dal več pooblastil parlamentu. Tokratne volitve so prve parlamentarne po reformi, lanskega novembra je Tokajev že močno slavil na predsedniških volitvah.

V Franciji se nadaljujejo protesti proti pokojninski reformi. Na protestih prihaja tudi do spopadov s policijo, medtem pa stojijo komunalna dela. Za četrtek je napovedana splošna stavka. Danes bo v parlamentu potekalo glasovanje o nezaupnici vladi. Če vlada prestane glasovanje, bo pokojninska reforma Emmanuela Macrona, ki jo je vlada sprejela brez glasovanja v parlamentu, sprejeta. Prvi predlog nezaupnice je vložil sredinski blok Liot s podporo levega zavezništva NUPES, drugi predlog nezaupnice pa je vložil desničarski Nacionalni zbor. V vladi so prepričani, da bodo prestali glasovanji, saj so Republikanci že napovedali, da bodo vlado podprli.

Največja švicarska banka UBS je sporočila, da bo kupila drugo največjo švicarsko banko Credit Suisse. Zanjo bodo predvidoma odšteli dobre 3 milijarde evrov. Dogovor o prodaji sledi propadu Sillicon Valley Bank in preprečevanju nadaljnje bančne krize, ki bi propadu lahko sledila. Dogovor je nastal s podporo švicarske centralne banke. Potrebo po zagotavljanju likvidnosti so zaznale tudi centralne banke Kanade, Anglije, Japonske, Evropske unije in Švice, ki so napovedale koordiniran odziv in stalne dogovore o zagotavljanju likvidnosti proti ameriškemu dolarju. Za izboljšanje učinkovitosti menjalne tarife so se banke dogovorile za pogostejše operacije zapadlosti, ki so se prej izvajale na tedenski ravni, po novem pa bo to potekalo dnevno. Prvi dan dnevnih operacij je že danes, banke pa jih bodo izvajale vsaj do konca aprila.

Sodelavcem ruske vlade predsednika Vladimirja Putina je bilo naročeno do začetka aprila zamenjati telefone znamke iPhone za pametne telefone drugih znamk, ker naj bi ti omogočali večjo informacijsko varnost. Nakup novih telefonov bo za svoje zaposlene izvedel kar sam Kremelj. Podobne predloge naj bi dobili tudi regionalni funkcionarji.

Britanska notranja ministrica Suella Braverman in ruandski minister za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje Vincent Biruta sta v ruandski prestolnici Kigali podpisala dopolnitev k memorandumu za zagotavljanje dogovora o azilnem partnerstvu. Ta dopolnitev bo Združenemu kraljestvu omogočila, da v Ruando deportira vse begunke in begunce, ki so v državo prek tako imenovanih varnih držav prišli na način, ki ni v skladu z britanskimi zakoni. Prej je to veljalo le za tiste, ki so v državo prispeli po morju. Določba vključuje tudi osebe, ki so bile žrtve sodobnega suženjstva.

Izraelska vlada je napovedala nekatere spremembe pravosodne reforme. Spremembe predlagane reforme vključujejo omejitev imenovanja vrhovnih sodnikov s strani vlade na največ dva, ostale pa bi moral potrditi vsaj en član opozicije in vsaj en sodnik. Poleg tega bi se sestava odbora za imenovanje sodnikov razširila z 9 na 11 članov, ampak vladni ministri in koalicijski poslanci bi v njem ohranili večino. Predlagane spremembe so poskus kompromisa s strani vlade po večtedenskih množičnih protestih proti reformi, ki bi praktično izničila neodvisnost sodstva od zakonodajne in izvršilne veje oblasti, in jo kritiki že imenujejo državni udar na sodstvo.

Civilnodružbeni organizaciji Infokolpa in Kulturno društvo Gmajna sta v javnem pismu pozvali vlado, naj iz predloga novele zakona o tujcih izključi zahtevo po opravljenem izpitu slovenskega jezika A1. Prav tako vlado pozivajo, naj izpit prilagodi na način, da omogoči tutorstvo, in nameni več sredstev za programe integracije na lokalni ravni. Po spremembi zakona, ki jo je državni zbor sprejel v času tretje Janševe vlade, mora polnoletni pridruženi član gospodinjstva ob podaljšanju bivanja po prvem letu življenja v Sloveniji opraviti jezikovni izpit na ravni A1. V primeru, da v prvem letu bivanja ta pogoj ni opravljen, oseba nima pravice podaljšanja svojega bivanja v Sloveniji. Predlog novele zakona, ki ga bo parlamentarni odbor za notranje zadeve obravnaval v petek, teh določb ne odpravlja. Katja Utroša v imenu Infokolpe in društva Gmajna pojasni, kaj je glavni problem trenutne ureditve.

Izjava

Utroša opiše tudi postopek, ki človeka čaka, če izpita iz slovenskega jezika ne opravi.

Izjava

Sodniško društvo se pridružuje vsem ostalim poklicnim skupinam in poziva vlado, naj nadaljuje z zakonodajnim postopkom za sprejem obljubljenih sodniških dodatkov v višini 600 evrov. Vladna koalicija je zakon za sodniški happy end prejšnji mesec umaknila iz procedure zaradi pomislekov o protiustavnosti takega predloga. Sodniško društvo se pri svoji zahtevi sklicuje na tako imenovano nevtralno ekspertizo Inštituta za primerjalno pravo na ljubljanski pravni fakulteti. V sodniškem društvu so prepričani, da je to trenutno edini ustrezen način za odpravo deprivilegiranega materialnega položaja sodnikov.

OFF je pripravil vajenec Matej, mentoriral je Blaž. 

Vir fotografije: instagram story Lucije Tacer