V Kazahstanu so potekale predsedniške volitve, na katerih je funkcijo predsednika ubranil Kasim Žomart Tokajev. Glede na predčasne izide je Tokajev prejel dobrih 81 odstotkov glasov, pričakovano pa je, da bo prejel med 82- in 85-odstotno podporo. Tokajev je funkcijo predsednika države prevzel marca 2019, ko je s podporo prvega in do tedaj edinega predsednika Nursultana Nazarbajeva osvojil več kot sedemdeset odstotkov podpore. Kasneje se je zdaj ponovno izvoljeni predsednik oddaljil od politike svojega predhodnika. Kazahstanski parlament je septembra sprejel predlog Tokajeva za spremembo ustave, ki trajanje predsedniškega mandata podaljšuje s petih na sedem let. Volivci so ustavo podprli tudi na referendumu. S podaljšanjem mandata na sedem let bo Tokajev na predsedniškem stolčku ostal vse do leta 2029. 

Po mnenju sogovorke Claire Nuttall, novinarke portala BNE IntelliNews, je bila zmaga Tokajeva pričakovana. 

Izjava 1

Proti Tokajevu se je sicer potegovalo pet kandidatov, ki so osvojili med 2,1 in 3,4 odstotka glasov. Med njimi je največ glasov prejel Žiguli Dairabajev, ki je kandidiral s podporo Ljudske demokratične patriotske stranke Auyl. Slabih šest odstotkov volivcev je na glasovnici izbralo možnost, da ne podpirajo nobenega od navedenih kandidatov. Zdi se torej, da v Kazahstanu prave opozicije ni.

Izjava 2

Volitev se je udeležilo veliko državljanov, predčasni izidi kažejo na 69-odstotno volilno udeležbo. Zanimivo je tudi, da so glasovali številni, ki ne živijo v Kazahstanu, a imajo volilno pravico. Svoj glas je v tujini oddalo kar 88,5 odstotka registriranih volivcev. A po mnenju sogovorke visoka volilna udeležba ne pomeni vsesplošne podpore Tokajeva. 

Izjava 3

V Kazahstanu je sicer 10 tisoč 101 volišče, 68 pa jih je v tujini, v skupno 53 državah po svetu. Najvišja volilna udeležba, ki je znašala slabih 80 odstotkov, je bila v regiji Zhambyl in regiji vzhodnega Kazahstana. Nizka volilna udeležba pa je bila v prestolnici Astana, kjer je glasovalo dobrih 48 odstotkov volilnih upravičencev. 

Izjava 4

Kritiki Tokajeva sicer vztrajajo, da opozicijski kandidati niso imeli možnosti za osnovanje dobre kampanje. Predsednik je šele konec septembra izdal dekret, s katerim je za 20. november razpisal predčasne predsedniške volitve. Tako so imeli protikandidati manj kot mesec dni časa za pripravo kampanje. Tokajev naj bi se za razpis predčasnih volitev odločil, da bi čim bolj zmanjšal možnost izgube javne podpore. 

V Kazahstanu je junija potekal referendum, na katerem so volivci odločali o dopolnitvi ustave s 56 amandmaji. Med najbolj perečimi spremembami je gotovo omejitev moči nekdanjega predsednika Nazarbajeva in njegove družine. Eden od amandmajev je predvideval prepoved zasedanja političnih funkcij za Nazarbajeva in njegovo družino. Povod za razpis referenduma so bili protesti, ki so se začeli januarja zaradi odprave regulacije cen goriva. Upori so prerasli v vsesplošne shode proti sistemu Nazarbajeva. 

Izjava 5 

Tokajev se je v želji po umiritvi razmer odločil za vsaj navidezno spremembo politike v državi, a po mnenju sogovorke so mnoge reforme ostale zgolj na papirju, volitve pa so bile podobne prehodnim. 

Izjava 6

Tokajev je v sklopu ukrepov, s katerimi skuša sebe in državo oddaljiti od nekdanjega predsednika Nazarbajeva, sprejel tudi ukrep, s katerim je prestolnico Nursultan preimenoval nazaj v Astano. Nursultan je namreč ime, ki ga je prestolnica dobila v čast do takrat edinemu vladarju samostojnega Kazahstana Nursultana Nazarbajeva. Prav tako pa je Tokajev s pomembnih funkcij odstavil več ljudi iz ožjega kroga Nazarbajeva. 

Na predčasnih volitvah leta 2019 je Tokajev še kandidiral s podporo nekdanjega predsednika. Na tokratnih volitvah je dosegel večje število glasov, s tem pa dokazal, da je zmožen ustvariti podoben kult osebnosti kot njegov predhodnik. 

Izjava 7

Ponovna zmaga Tokajeva pa je pomembna tudi v odnosu države do Rusije. Tokajev se je v preteklih letih oddaljil od sodelovanja z Vladimirjem Putinom, čeprav je Rusija najpomembnejši gospodarski partner Kazahstana. Tokajev je ruske sile sicer poklical na pomoč v času januarskih protestov, a se je od takrat skušal oddaljiti od ruske politike in obsodil rusko invazijo na Ukrajino. Kako zmaga Tokajeva vpliva na odnos države do Rusije, pojasnjuje Nuttell. 

Izjava 8

Tokajev tako ostaja na položaju, opozicijskih sil v Kazahstanu pa vsaj za zdaj še ni obzorju. 

Foto: OSCE Parliamentary Assembly, Flickr, creative commons