Poljska vlada je napovedala, da bo po več kot štirimesečnem bivanju v državnih nastanitvah ukrajinskim beguncem začela zaračunavati hrano in nočitve. V Varšavi so pojasnili, da je državnim rezervam pričelo zmanjkovati sredstev za preživljanje beguncev. Na Poljskem trenutno biva več kot milijon ukrajinskih beguncev, ki so v državo prišli po ruski invaziji. Po novem bodo begunci, ki več kot 120 dni bivajo v državno subvencioniranih hotelih in študentskih domovih, dolžni plačati polovico stroškov, kar bo znašalo okoli deset evrov na nočitev. Po 180 dneh pa bodo dolžni plačati tri četrtine stroškov bivanja, kar znaša slabih 13 evrov na nočitev. Ukrepi ne bodo veljali za tiste begunce, ki se zaradi zdravstvenih predispozicij ne morejo zaposliti, in za nosečnice. Odločba bo po vladnih napovedih v veljavo stopila s prvim marcem naslednjega leta, vendar mora še prej prestati glasovanje v poljskem parlamentu, kjer ima vladna koalicija večino.

Evropska komisija je predlagala ustanovitev mednarodnega kazenskega sodišča za obravnavo vojnih zločinov v Ukrajini. Predsednica komisije Ursula von der Leyen je v izjavi za javnost napovedala, da si bo Evropska unija prizadevala za kaznovanje ruske vojne agresije. Sodišče naj bi delovalo s pomočjo že obstoječega sodišča v Haagu in ob pomoči Organizacije združenih narodov. Vendar bi sodišče lahko preganjalo zločince samo v državah, kjer bi sprejeli njegovo jurisdikcijo. Problem delovanja sodišča se pojavi pri njegovem sprejemu pod okrilje Združenih narodov, saj bo Rusija skoraj gotovo podala veto. V Bruslju pojasnjujejo, da bi delovanje sodišča bilo mogoče le v primeru sklenitve skupne resolucije v varnostnem svetu ali generalni skupščini. Nizozemska, ki je tudi gostiteljica sodišča v Haagu, se je edina ponudila tudi za gostitev novega sodišča.      

Nemška okoljevarstvena iniciativa Klimaneustart ali Okoljska prenova je v zvezni deželi Berlin zbrala podpise za izvedbo referenduma, na katerem bi prebivalci Berlina glasovali o spremembi datuma za dosego klimatske nevtralnosti. V iniciativi želijo datum, do katerega naj bi zvezna dežela dosegla nevtralnost pri izpustu toplogrednih plinov, premakniti z leta 2045 na leto 2030. Podnebni aktivisti so v štirimesečnem obdobju zbiranja podpisov zbrali več kot četrt milijona podpisov. Podpisniki od lokalnih oblasti zahtevajo, da se referendum izpelje najpozneje do 12. februarja naslednje leto, ko bodo v zvezni deželi ponovljene volitve v deželni predstavniški dom. Vendar deželni ministri napovedujejo, da je izvedba do zahtevanega datuma nemogoča. Berlinska deželna senatorka za notranje zadeve Iris Spranger je pojasnila, da bi izvedba takega referenduma bila tako finančno kot pravno zahtevna. Po prvih izračunih lokalnih organov naj bi sočasne volitve stale okoli 40 milijonov evrov.  

Sodna porota v Washingtonu je Stewarta Rhodesa in Kellyja Meggsa spoznala za kriva prevratniške zarote za vdor v kapitol pred inavguracijo predsednika Joeja Bidna. Poleg Rhodesa in Meggsa, ki sta leta 2009 ustanovila skrajno desničarsko paramilitaristično skupino Varuhi zaprisege, so bili ščuvanja k vstaji obtoženi še Jessica Watkins, Kenneth Harrelson in Thomas Caldwell, ki pa so bili oproščeni. Vseh pet pa so obsodili oviranja štetja elektorskih glasov zadnjih ameriških predsedniških volitev. Rhodes in Meggs sta postala prva obsojenca v obširni preiskavi vdora v ameriški kapitol 6. januarja lani. V zvezi s preiskavo je osumljenih še vsaj 800 pripadnikov raznih desničarskih skupin, med katerimi so tudi pripadniki Varuhov prisege. To je prva obtožba ščuvanja k prevratniški zaroti po letu 1995. Za kaznivo dejanje jima grozi do dvajset let zapora, dodatnih 20 let pa še za oviranje štetja glasov. Odvetnik Ed Tarpley, ki zastopa skupino obtožencev, je že napovedal pritožbo, saj naj bi po njegovi razlagi pripadniki Varuhov prisege na kapitolski vstaji zgolj varovali »ključne Trumpove zaveznike«.    

Ostajamo v ameriški prestolnici, kjer je senat z 61 glasovi za ter 36 proti sprejel nov zakon o varovanju pravice do istospolnih in medrasnih porok. Zakon je podprlo tudi dvanajst republikanskih senatorjev. V Združenih državah Amerike je poroka med istospolnimi pari sicer dovoljena že od leta 2015, ko je v tej zadevi odločalo vrhovno sodišče. Nova zakonodaja bi te pridobljene pravice zaščitila ravno pred odločbami vrhovnega sodišča, ki je junija kontroverzno razveljavilo sodbo Roe proti Wade. Nov zakon predvideva spremembo prejšnje pravne definicije poroke, ki poroko definira kot zvezo med moškim in žensko. Po zakonu bodo morale zvezne države priznati vse poroke ne glede na »spol, raso ali narodnost«. O zakonu mora glasovati še spodnji dom kongresa, kjer imajo demokrati zaenkrat večino.

Avstralski parlament je sprejel sklep o neodobravanju dela nekdanjega premierja Scotta Morrisona zaradi skrivnega prevzemanja ministrskih funkcij med lansko pandemijo. Morrison je prevzel vodenje petih ministrskih pozicij na področju zdravja, financ in notranje politike. Gre za prvi primer tako imenovanega parlamentarnega ukora po letu 2018, ko je parlament obsodil nekdanjega ministra za mala podjetja Bruca Billsona. Morrison je svoja dejanja označil za popolnoma zakonita, saj naj bi ministrstva prevzel v primeru odsotnosti ministrov zaradi okužbe. Pozneje je priznal, da je združene funkcije opravljal zgolj enkrat v povezavi z blokiranjem projekta družbe BPH Energy, ki je hotela črpati zemeljski plin v Sydneyjskem zalivu. Prav zanikanje dejanj je parlament spodbudilo k obsodbi Morrisonovih dejanj.

Selimo se na katarski mundial, natančneje na stadion Al Thumama v Dóhi. Po sinočnjem obračunu med Iranom in Združenimi državami Amerike so iranski navijači pred stadionom protestirali proti iranski oblasti in za pravice žensk. V Iranu še vedno potekajo protesti po smrti 22-letne Mahse Amini in mnogi navijači so se odločili, da mundial bojkotirajo, saj menijo, da se reprezentanca ni dovolj ostro postavila proti nasilju nad ženskami. Reprezentanca se je pred tekmo srečala z iranskim predsednikom Ebrahimom Raisijem. Pred tekmo je v okolici stadiona patruljirala katarska konjeniška policija, po tekmi pa je prišlo do incidenta, kjer so pripadniki katarskih varnostnih služb aretirali dva moška, ki sta imela oblečene majice z napisom »Ženske, življenje, svoboda«. Iranske oblasti se na incident še niso odzvale.       

Vlada ter sindikati zdravstva in socialnega varstva bodo po zaenkrat neuspešnih pogajanjih danes spet sedli za pogajalsko mizo. Gre za nadaljevanje pogajanj glede sporazuma o dvigu plač delavcev v zdravstveni negi in socialnem varstvu. Pred letom dni so se sindikati namreč o uskladitvi plač dogovorili s prejšnjo vlado, vendar ni šlo za ureditev celotnega sektorja. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredán je v izjavi za javnost poudaril, da pogajanja napredujejo v pozitivni smeri in da pričakuje razrešitev vprašanja. Podobnega mnenja je predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič, ki je prejšnji teden potrdila, da so pogajanja dosegla premik v pravo smer.  

Vrhovno sodišče je vložilo zahtevo za presojo ustavnosti Gradbenega zakona. Ustavno sodišče bo presojalo o drugi povedi 47. člena zakona, ki se navezuje na določanje rokov za predlog obnove postopka izdajanja gradbenih dovoljenj. Na vrhovnem sodišču menijo, da je trenutni rok dveh mesecev od začetka gradnje preveč omejujoč. Na sodišču zatrjujejo, da gre v tem primeru za očitno kršenje pravice enakosti pred zakonom, saj naj bi določba neutemeljeno razlikovala dostop do tega pravnega sredstva za osebe, ki bi za varstvo svojih pravic morale imeti možnost udeležbe v upravnem postopku kot stranski udeleženci. Sodišče je do nadaljnjega prekinilo obravnavanje primerov, povezanih s to določbo zakona.    

OFF je pripravil vajenec Beno, mentoriral je Blaž.

Vir slike: Bill Bryan, flickr, creative commons