Venezuelska vojska, zvesta predsedniku Nicolasu Maduru, je na ulicah Caracasa preprečila poskus državnega udara, h kateremu je v videu na Twitterju pozval samorazglašeni začasni predsednik Juan Guaido. V videu so ob Guaidoju stali ljudje, oblečeni v vojaške uniforme, in Leopoldo Lopez, nekdanji vodja opozicije in Guaidojev mentor, ki je bil do nedavnega v hišnem priporu. Guaido je v drugem videu, objavljenem nekaj ur kasneje, nagovoril člane venezuelske vojske, naj nadaljujejo s tako imenovano Operacijo svoboda. Predsednik Maduro je včeraj na nacionalni televiziji dejal, da je poskus vsiljevanja nezakonite vlade s podporo ZDA in Kolumbije propadel. Lopez se je po propadlem poskusu državnega udara z družino najprej zatekel v čilsko in nato v špansko ambasado. Del vojakov, ki so v poskusu državnega udara podprli Guaidoja, pa se je zatekel na brazilsko veleposlaništvo.

Državni sekretar ZDA Mike Pompeo je včeraj v intervjuju za televizijo CNN zatrjeval, da je bil Nicolas Maduro sicer pred poskusom državnega udara že pripravljen na beg na Kubo, nato pa so ga Rusi prepričali, naj ostane v Venezueli. Maduro se je na trditve odzval in dejal, da so preprosta šala.

V Beninu je na parlamentarnih volitvah Progresivna unija s 47 pridobljenimi sedeži prehitela Republikanski blok, ki je osvojil 36 sedežev. Obe stranki podpirata vlado aktualnega predsednika Patricea Talona. Volilna udeležba je bila pri 23 odstotkih najnižja od prvih demokratičnih volitev v Beninu leta 1990. Razlog za nizko udeležbo je domnevno to, da opozicijskim strankam, ki ne podpirajo Talona, volilna komisija na podlagi novih pravil za udeležbo na volitvah ni dovolila kandidature. Na dan volitev je bil onemogočen dostop do več socialnih omrežij, kasneje pa je bilo izklopljeno celotno internetno omrežje.

Na Japonskem je bil okronan cesar Naruhito, ki je s tem postal 126. vladar v zgodovini svoje dinastije. Njegov oče Ahikito je dan pred tem prostovoljno stopil s prestola, kar se je zgodilo prvič v zadnjih 200 letih. Kratko, petminutno ceremonialno kronanje je potekalo v družbi ostalih moških članov cesarske družine.

Dva člana ruske aktivistične skupine Pussy Riot sta na Švedskem pridobila azil. Lusine Djanjan in Aleksej Knedljakovski sta za azil prvič zaprosila že leta 2017 in se pri tem sklicevala na smrtne grožnje in strah pred aretacijo v primeru, da bi se morala vrniti v Moskvo. Njuno prvo prošnjo je švedski urad za migracije zavrnil. Na odločitev se je par pritožil in v drugo jima je bil azil odobren. Švedski urad za migracije je lani azil odobril nekaj več kot 10 tisočim prosilcem, največ med skandinavskimi državami, kar pomeni, da je bilo 34 odstotkov prošenj za azil uspešnih.

Ustanovitelj spletnega portala Wikileaks Julian Assange je bil v Londonu zaradi kršenja pogojnega izpusta leta 2012 obsojen na 50 tednov oziroma skoraj leto zapora. Assange je kršil britanske pogoje varščine, ko se je leta 2012 zatekel na ekvadorsko ambasado, potem ko je britanska vlada že pristala na njegovo izročitev Švedski. Zahteva za izročitev Švedski, kjer je bil obtožen spolnega napada in posilstva, je medtem že zapadla. Aktualna ostaja še zahteva po njegovi izročitvi Združenim državam Amerike.

Vodstvo elitne angleške univerze Cambridge je naznanilo, da bo preiskalo, kako je univerzi koristila čezatlantska trgovina s sužnji v času kolonializma od 18. do začetka 20. stoletja. Dva postdoktoranda, ki delujeta na univerzitetnem Centru za afriške študije, bosta naslednji dve leti raziskovala, kako se je institucija okoristila s suženjstvom in prisilnim delom. Namestnik rektorja univerze Stephen Toope je ob naznanilu raziskave povedal, da preteklosti ni mogoče spremeniti, a da se ne moremo skriti pred njo.

Britanska vlada je pričela s preiskovanjem škandala z okuženo krvjo, zaradi katerega je v 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja umrlo 2400 ljudi. Včeraj so v posebni komisiji pričeli z zbiranjem pričevanj žrtev škandala. Pacienti, med katerimi so mnogi bolehali za hemofilijo, so v transfuzijah prejeli kri, okuženo z virusom HIV ali hepatitisom C. Britanska zdravstvena služba je kri uvažala iz Združenih držav Amerike. Izkazalo se je, da je določen del plazme, ki so jo uporabljali za transfuzije, prišel od ameriških zapornikov, ki so jim v Združenih državah plačali za vzorce krvi.

Z virusom HIV sta se okužila tudi dve osebi v Združenih državah, ki sta se v kozmetični salon v New Mexicu odpravili po tako imenovani “vampirski tretma”. Vampirski tretma je pred nekaj leti popularizirala estradnica Kim Kardashian West. Z namenom pomlajevanja kože na obrazu stranki vzamejo kri, jo centrifugirajo, da izvlečejo več trombocitov, in nato na boleč način vbrizgajo stranki nazaj v obraz. V enem od salonov so bili nepazljivi pri uporabi injekcij, zato sta se dve osebi okužili z virusom HIV. K testiranju so pozvali tudi ostale stranke, ki so se v letu 2018 v kozmetičnem salonu izpostavile vampirskemu zdravljenju.

V Egiptu je bilo na dosmrtno kazen v zaporu obsojenih sedem članov Muslimanske bratovščine. Med obsojenimi sta se znašla tudi tajkun Hasan Malek in njegov sin Hamza. Malek je bil aretiran leta 2015, ko je policija v njegovem domu izvedla hišno preiskavo in odkrila načrte muslimanske bratovščine za uničenje egiptovske ekonomije, manipulacijo egiptovskega funta in napad na turistični sektor. Vlada egiptovskega predsednika Abdela Fattaha el Sisija je Muslimansko bratovščino označila za teroristično organizacijo leta 2014, po besedah ameriškega predsednika Donalda Trumpa pa bodo Združene države Amerike kmalu storile enako. Odločitev je Sisijeva vlada sprejela leto za državnim udarom, ko je s položaja predsednika države v zapor odletel Mohamed Morsi, eden izmed vodilnih članov Muslimanske bratovščine.