Združene države Amerike je zajel val protestov proti odločitvi šestih porotnic ameriškega sodišča, da 29-letnega floridskega varnostnika Georgea Zimmermana oprostijo krivde za nenaklepni umor in uboj 17-letnega temnopoltega Trayvona Martina. Demonstracije proti odločitvi sodišča so med drugim potekale v New Yorku, Chicagu, Washingtonu, Philadelphii, Los Angelesu, Detroitu, Miamiju, San Franciscu in seveda tudi v predmestju Orlanda Sanfrof, kjer se je uboj tudi zgodil, ljudje pa so večinoma upoštevali poziv ameriškega predsednika Baracka Obame in nestrinjanje z odločitvijo sodišča izražali dostojanstveno in mirno. Odzvalo se je tudi Nacionalno združenje za napredek temnopoltih, ki je za Zimmermana zahtevalo novo sojenje, kar pa je po mnenju ameriških pravnih analitikov glede na ameriško sodno prakso malo verjetno. Ob dejstvu, da je bil nedolžni Martin, ki se je iz trgovine vračal k očetu, žrtev neosnovanega oboroženega napada, ob vseh okoliščinah pa bi mu lahko pripisali tudi motive rasnega sovraštva, veliko ogorčenje v Združenih državah ne preseneča. Kakor po svoje ne sme presenečati tudi odločitev sodišča, saj vemo, da je bil samooklicani belopolti šerif prijet šele 44 dni po zločinu, oblasti pa so se dolgo časa trudile ugotoviti, kaj je pravzaprav storil narobe.

Severna in Južna Koreja sta nadaljevali s pogovori o ponovnem odprtju skupnega industrijskega kompleksa Kaesong na meji med državama, pri čemer tudi na tretjem tovrstnem srečanju ni prišlo do zbližanja stališč. Režima v Pjongjangu in Seulu sta se ta mesec sicer načelno dogovorila o ponovnem zagonu skupne industrijske cone, ki miruje od zaostritve odnosov na korejskem polotoku aprila, vendar prvi konkretni sestanki predstavnikov obeh držav v zvezi s tem minuli teden niso prinesli pravega napredka, preboj pa po navedbah južnokorejske vlade ni bil dosežen niti v tretjem krogu. Glavna točka spora naj bi bila možnost enostranskega zaprtja kompleksa – medtem ko si Južna Koreja prizadeva za uvedbo mehanizmov, ki bi enostransko zaprtje Kaesonga preprečili, projekt pa odprli tudi za druge države in ga s tem internacionalizirali, pa Pjongjang to zavrača. Severnokorejska oblast kljub temu poudarja, da si želi čim prejšnjega ponovnega zagona kompleksa brez pogojevanja. Kaesong, ki leži le nekaj deset kilometrov od skupne meje obeh Korej, so odprli leta 2004, v njem pa približno 53.000 severnokorejskih delavcev dela za okoli 120 južnokorejskih podjetij.

Sodišče za mednarodne zločine v Bangladešu je nekdanjega voditelja islamistične stranke Džamat-a-Islami Gulama Azama zaradi vojnih zločinov, storjenih v osvobodilni vojni s Pakistanom leta 1971, obsodilo na 90-letno zaporno kazen, zaključek procesa pa je po državi sprožil val nasilja. Podporniki islamistične stranke Džamata, ki jo je Azam vodil med letoma 1969 in 2000, so se na ulice mest v Bangladešu zgrnili včeraj, takoj po napovedi sodišča o skorajšnji razglasitvi sodbe, policija pa jih je skušala odgnati s solzivcem in gumijastimi naboji. Več ljudi, med njimi tudi novinarjev, je bilo ranjenih, stranka Džamat, sicer tudi ključna članica bangladeške opozicije, pa je za danes pozvala celo k nacionalni stavki. Sodišče za mednarodne zločine, ki ga je aktualna sekularna vlada ustanovila leta 2010 in ki po mnenju več skupin za človekove pravice ne zagotavlja mednarodnih standardov, Azamu očita, da je organiziral devetmesečno vojno s Pakistanom in vodil paravojaške milice, ki so zagrešile številna grozodejstva, zaradi česar je tožilstvo zanj zahtevalo celo smrtno kazen.

Ulice Belfasta na Severne Irskem so še tretjo noč zapored zavzeli protestniki, mladi predstavniki protestantskega gibanja Oranovcev, ki z nasilnimi demonstracijami izražajo nestrinjanje z letošnjo prepovedjo tradicionalnega pohoda protestantov po katoliških četrtih severnoirske prestolnice. Nocoj po poročanju severnoirskih oblasti nasilje ni bilo tako hudo kot minule noči, ko je bilo v napadu protestnikov z molotovkami, steklenicami in kamni skupno poškodovanih skoraj 40 policistov. K miru in h končanju nasilja je včeraj pozval severnoirski premier Peter Robinson, k umiritvi razmer pa je pozvalo tudi vodstvo Oranovcev. Nasilni protesti so sicer izbruhnili v petek, malo pred polnočjo in nastopom 12. julija, ko se severnoirski protestanti s tradicionalnim, a letos prepovedanim pohodom spominjajo zmage protestantskega kralja Viljema Oranskega nad katoliškim kraljem Jakobom drugim v bitki pri reki Boyne leta 1600.

Nekaj deset aktivistom Greenpeacea je davi uspelo vdreti na območje jedrske elektrarne »Tricastin« kakšnih 200 kilometrov severno od Marseilla na jugu Francije. Okoljevarstveni aktivisti so v nuklearko vstopili okoli 5. ure zjutraj, nato pa so v njej izobesili transparenta z napisoma »Tricastin: jedrska nesreča« in »Francois Hollande: predsednik katastrofe?«, več sporočil pa so na stavbo prvega reaktorja projicirali tudi s projektorjem. Slabe štiri ure po zasedbi jedrske elektrarne je vanjo vstopila policija in aretirala 21 aktivistov, med katerimi so bili tudi italijanski, romunski in španski državljani. Po navedbah francoskega notranjega ministrstva Greenpeaceovcem ni uspelo priti do najbolj občutljivih delov elektrarne in jo s tem varnostno ogroziti.

Državni zbor je med drugim obravnaval predlog novele zakona o pravnem varstvu pri javnem naročanju, predlogu pa se po uvodni predstavitvi stališč obeta podpora. Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je ob predstavitvi v parlamentu dejala, da vlada želi s spremembo zakonodaje na področju javnega naročanja preprečiti nepotrebno vlaganje zahtevkov za revizijo postopkov, doseči prednostno obravnavno za pravno varstvo zoper kršitve pri oddaji naročil, ki so sofinancirana, in evropskih sredstev, predlagane spremembe pa tudi jasneje določajo način odmere takse za predrevizijski in revizijski postopek. Načelno so predlogu novele zakona o javnih naročanjih podporo obljubile vse poslanske skupine, ki pa so se ob tem zavzele za nadaljnje in celovitejše spremembe sistema javnega naročanja.

Svet Policijskega sindikata Slovenije je odločil, da bo s petkom zaostril stavko, ki jo zaradi neizpolnjevanja preteklih z vlado doseženih dogovorov sicer izvajajo že približno pol leta. Sindikat in ministrstvo za notranje zadeve so rešitve za najbolj pereča odprta vprašanja - dodatek za povečan obseg dela in dodatka za stalnost in za prekrškovne organe – iskala do zadnjega, a očitno neuspešno in od petka delali le še minimalno. Govorili smo s sekretarjem Policijskega sindikata Slovenije Rokom Cvetkom, ki nam je povedal, kje se je v pogajanjih zataknilo.

izjavi lahko prisluhnete v posnetku celotne oddaje.

In kako bo zaostrena stavka videti v praksi?

izjavi lahko prisluhnete v posnetku celotne oddaje.