Predstavniki ameriškega kongresa so uspeli skleniti in izglasovati dogovor, ki omogoča, da ima država do 3. decembra zagotovljena sredstva za financiranje zvezne vlade. Če dogovora ne bi dosegli, bi to pomenilo zaustavitev delovanja zvezne oblasti. Toda gre le za začasno zagotovitev sredstev, prav tako dogovor ne omenja dviga dovoljene meje javnega dolga. Letos temu pričakovano nasprotujejo člani republikanske stranke, saj menijo, da bi morali demokrati to storiti sami prek postopka, ki ga trenutno vodijo za potrditev 3500 milijard dolarjev vrednega predloga zakona o socialni in drugi porabi. Demokratska voditeljica spodnjega doma kongresa Nancy Pelosi  je morala ob omenjenem dogajanju prestaviti napovedano glasovanje o zakonu, ki zajema 1000 milijard dolarjev za infrastrukturo, saj prihaja znotraj demokratske stranke do nasprotovanj glede obeh zakonskih svežnjev.   

Etiopska vlada je sporočila, da je dala sedmim višjim predstavnikom Organizacije združenih narodov na voljo 72 ur, da zapustijo državo. Vlada je izgon utemeljila z razlago, da so se predstavniki vmešavali v notranje zadeve države. Izgon sovpada z opozorilom humanitarnih delavcev, da sta dostop in dostava humanitrane pomoči do pokrajine Tigraj blokirana, za to pa da je odgovorna vlada v Adis Abebi. V pokrajini 11 mesecev potekajo spopadi med etiopsko vojsko in silami Tigrajske ljudske osvobodilne fronte, obe strani pa druga drugo obtožujeta tudi vojnih zločinov tako proti lokalnemu prebivalstvu kot tudi proti priseljencem.

V Gruziji je napete priprave na nedeljske lokalne volitve zmotil nekdanji predsednik Mihail Sakašvili, ki naj bi po lastnih besedah v državo pripotoval v želji, da bi volil. Slednje samo po sebi ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi bil nekdanji predsednik v domovini obsojen na večkratno zaporno kazen. Predstavniki oblasti so sporočili, da Sakašvili ni vstopil na ozemlje Gruzije in zatrdili, da bi ga v nasprotnem primeru takoj aretirali. Celotno dogajanje je del politične borbe med vladajočo stranko Gruzijske sanje in opozicijo, ki jo podpira Sakašvili. Za prisostvovanje na prihajajočih volitvah sta strani podpisali sporazum, a je vladna stran od njega kasneje odstopila.     

Na Madžarskem je potekal prvi krog za izbor opozicijskega prvaka, ki bo združeno opozicijo prihodnje leto povedel na parlamentarne volitve. Največ glasov je zbrala socialdemokratka Klara Dobrev. Skupaj s podpredsednico evropskega parlamenta, ki je zbrala 35 odstotkov glasov, sta se v drugi krog uvrstila še župan Budimpešte, Gergely Karácsony, in Péter Márki-Zay. Drugi krog glasovanja bo potekal med 4. in 10. oktobrom. Prihajajoče parlamentarne volitve bodo prvič vključevale združeno opozicijo, ki jo sestavlja 6 strank širokega političnega spektra od socialistov do stranke Jobbik, ki je nekdaj veljala za skrajno desnico v državi.

Ustavno sodišče je začasno zadržalo izvajanje vladnega odloka, ki je v državno upravo uvajal pogoj PC. Za zadržanje je glasovalo sedem ustavnih sodnikov. Proti sta glasovala Marko Šorli in Klemen Jaklič. Ustavno sodišče se je za zadržanje odločilo, ker ocenjuje, da bi imelo izvajanje odloka težje posledice kot njegovo neizvajanje. Vlada namreč po mnenju ustavnega sodišča ni utemeljila, kako bi neizvajanje odloka poslabšalo epidemiološko sliko. Ob tem bi izvajanje odloka naložilo cepljenje tistim, ki še ne izpolnjujejo pogoja PC. V primeru, da bi zaposleni cepljenje odklonil, pa bi imelo to zanj težke posledice, saj bi lahko začeli teči postopki za odpoved pogodb o zaposlitvi. Ustavno sodišče je kot dejstvo v prid odredbi začasnega odloka navedlo, da vsi drugi družbeni podsistemi še vedno delujejo pod pogojem PCT. Sodišče je v sklepu navedlo še, da v danem primeru ne bo določilo primernega načina izvajanja začasnega zadržanja, saj smatra, da ob zadržanju vladnega odloka za zaposlene v organih državne uprave še vedno veljajo pogoj PCT in drugi splošni ukrepi za zajezitev pandemije. Kot je v včerajšnjih Odmevih na Radioteleviziji Slovenija poudaril predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez, niso odločali o vsebini, temveč le o začasnem odlogu izvajanja.

Knez

Vladni predstavniki so se na odločitev odzvali različno. Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je odločitev ustavnega sodišča obžaloval, a pravi, da jo spoštuje, predsednik vlade Janez Janša pa je na Twitterju soodgovornost za nove žrtve bolezni prevalil na ustavne sodnike.

Dosedanjega direktorja Policijske uprave Ljubljana, Boštjana Glaviča, bo zamenjal Janez Rupnik. Do omenjene menjave prihaja v tednu, ko je predednik vlade Janez Janša po sredinih protestih pozval ministrstvo za notranje zadeve, naj ukrepa. Nato je v četrtkovi Tarči na Radioteleviziji Slovenija tudi minister za notranje zadeve Aleš Hojs menil, da bi morala policija prej in bolj intenzivno odreagirati na dogajanje.  Kritike na delovanje Policijske uprave Ljubljana so z vladne strani letele že prej, tudi generalni direktor policije Anton Olaj se je obregnil ob odstranitev predstavnikov rumenih jopičev s protesta ob dnevu državnosti.