Tranzicijski vojaški svet in civilno združenje Sile svobode in spremembe sta v sudanskem glavnem mestu Kartum podpisala dogovor o nadaljnjem vodenju države. Po tridesetih letih avtokratske vlade Omarja Al Baširja, ki ga je vojska odstavila aprila letos in prevzela vlado, je tako postavljen načrt tranzicije v civilno vladavino. Za tranzicijsko obdobje treh let dogovor predvideva delovanje suverenega sveta. Tega bo prvih 21 mesecev sestavljalo pet predstavnikov vojske in šest civilnih predstavnikov, zadnjih 18 mesecev pa zgolj civilisti. Po tranzicijskem obdobju bo tako imenovani suvereni svet razpisal volitve za poslance, ki bodo sestavili vlado. Dokončni dogovor med vojaško in civilno stranjo bo sprejet v petek, dogovoriti se bosta morali še o predlagani imuniteti za vojaške predstavnike suverenega sveta.

Nekdanjega perujskega predsednika Alejandra Toleda, ki je tako kot ostali nekdanji predsedniki v domovini obtožen sodelovanja v korupcijski aferi, so aretirali v Kaliforniji. Tam se skriva že vsaj eno leto, odkar je perujsko državno tožilstvo v ZDA poslalo zahtevo za vrnitev obtoženca. Priprt bo do zaslišanja v petek, iz perujskega državnega tožilstva pa so sporočili, da je to začetek procesa vračanja obtoženca v Peru. V aferi z imenom Odebrech, v kateri je istoimenski naftno-gradbeni konglomerat iz Brazilije plačal več kot 700 milijonov evrov podkupnin, naj bi Toledo prejel vsaj 15 milijonov evrov. Nekdanji predsednik je bil v Kaliforniji aretiran že marca zaradi javnega pijančevanja, njegov odvetnik pa je seveda prepričan, da je Toledo v Peruju politični obtoženec.

Po dveh mesecih pregovarjanj je francoski parlament potrdil zakon o obnovi cerkve Notre-Dame. Zakon sicer ne vključuje podrobnih arhitekturnih rešitev, a vključuje idejo francoskega predsednika Emmanuela Macrona o sodobni prenovi pogorelega zvonika. To je bil tudi največji očitek zgornjega doma parlamenta, ki ga večinsko zastopajo opozicijski poslanci, a ga je spodnji dom preglasoval. Za obnovo cerkve bodo uporabili okoli 850 milijonov evrov, ki so jih obljubili donatorji iz vsega sveta. Strokovnjaki Macronu očitajo tudi prekratek predvideni čas za obnovo, saj predlog Macrona predvideva zaključek del do leta 2024. Razlog za kratek rok obnove je v olimpijskih igrah leta 2024 v Parizu, ko bo Notre-Dame ena izmed večjih nešportnih atrakcij. 

Predstavnik srbskega naroda v predsedstvu Bosne in Hercegovine Milorad Dodik bo uveljavil veto na odločitev o tožbi Republike Hrvaške zaradi gradnje pelješkega mostu. O tožbi sta se sicer dogovorila predstavnik iz vrst hrvaškega naroda Željko Komšić in predstavnik iz vrst bošnjaškega naroda Šefik Džaferović, saj naj bi gradnja mostu kršila ozemeljsko nedotakljivost Bosne in Hercegovine. Dodik bo izkoristil mehanizem vitalnega etničnega interesa, torej tožba proti Hrvaški ne bo možna, če bo tudi narodna skupščina Republike srbske podprla nasprotovanja. Tožba proti Hrvaški bi bila prvi primer tako velike odločitve na ravni tričlanskega predsedstva, a se je Dodik, ki je zaveznik najmočnejše hrvaške stranke HDZ BiH, odločil drugače.

Občinsko državno odvetništvo v Vinkovcih je zavrglo prijavo o kaznivem dejanju ministrice za regionalni razvoj in sredstva Evropske unije Gabrijele Žalac. Ta je namreč v začetku marca z avtomobilom zbila in močno poškodovala 10-letnico, ob tem pa ni imela veljavnega vozniškega dovoljenja. Policija je sicer ovrgla sume o vinjenosti voznice in prekomerni hitrosti vožnje, tako da prekršek vseeno ni bil enak tistemu, ki ga je zagrešila botrica Gabrijele Žalac Marijana Obradović. Botrica, tudi članica Hrvaške demokratske skupnosti, krajše HDZ, je medtem, ko je svoje otroke alkoholizirana peljala v šolo, s ceste zbila posameznico in pobegnila s kraja nesreče. Kljub ovrženi prijavi kaznivega dejanja v HDZ-ju zagotavljajo, da bo Žalac, v okviru širše prenove vlade, izgubila mesto ministrice, za prevzem njene funkcije pa ima največ možnosti poslanka Dragica Roščić Vranješ.

Premier Marjan Šarec je predstavil svoj predlog za evropskega komisarja. Odločil se je za stalnega predstavnika Slovenije pri Evropski komisiji Janeza Lenarčiča, izbiral pa je po mlačno pragmatičnem ključu. Glede na rezultate volitev v Evropski parlament je namreč določil nestrankarskega komisarja. Lenarčič je bil državni sekretar od leta 2006, ko ga je na to funkcijo imenovala vlada pod vodstvom Janeza Drnovška, na poziciji pa je ostal tudi za časa vlad Janeza Janše in Mira Cerarja. Po podobnem sistemu je predsednica Evropske komisije postala relativno politično nevtralna Ursula von der Leyen. Prva predsednica Evropske komisije je tako prevzela primat pred Manfredom Webrom, ki ga je pred volitvami predlagala Evropska ljudska stranka, Fransom Timmermansom iz vrst socialistov in liberalko Margrethe Vestager. Več o novi predsednici in ostalih komisarjih v današnjem OFFsajdu ob petih.

Višje sodišče v Mariboru je ponovno spremenilo sodbo v primeru Sanjina Jašarja in Tomaža Zagoršaka, slovitih zagovornikov uporabe marihuane. Okrožno sodišče v Mariboru ju je sicer septembra 2017 oprostilo, češ da nista sodelovala v nasprotju z zdravjem ljudi, temveč v njihovo korist, a je višje sodišče sodbo vrnilo v presojo na okrožno sodišče. V sodbi namreč ni bilo pojasnjeno, ali je bila sodba oprostilna zaradi pomanjkanja dokazov ali zato, ker sploh ni šlo za kaznivo dejanje. Okrožno sodišče je ponovno oprostilo obtožena, a tokrat je bil razlog nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja in posledicami, ki bi jih povzročila obsodba. Višje sodišče je znova ovrglo odločitev okrožnega sodišča, saj Jašar in Zagoršak nimata dovoljenja za pridelavo in prodajo marihuane. Oba obtožena sta prejela eno leto zaporne kazni, Zagoršak pa ima možnost opravljanja triletne pogojne kazni na prostosti.

Ustavno sodišče je razveljavilo del Zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki govori o uporabi tehničnih sredstev za optično prepoznavo registrskih tablic pri opravljanju policijskih nalog, in sicer zaradi neskladja s pravico do varstva osebnih podatkov po 38. členu ustave. Sodba pomeni, da v primerih ugotavljanja pogojev za udeležbo voznika in vozila v cestnem prometu ter iskanja oseb in predmetov policija ne bo več smela uporabljati tehničnih sredstev za optično prepoznavo registrskih tablic.