Od Vardara pa do Altaja
Dobrodošli na Balkan Ekspresu! Danes bomo potovali po kitajski strategiji gospodarskega prodiranja na evropski trg skozi nacionalne trge držav jugovzhodne Evrope. Strategijo Kitajske smo lahko analizirali predvsem na nedavnem srečanju sedemnajstih evropskih premierjev in enega kitajskega v Dubrovniku.
Podobno vsebino dogovorov in odločitev kot na vrhu z imenom 17 + 1 lahko pričakujemo tudi prihodnji mesec, ko bo v Srbijo na poslovni obisk priletelo 58 kitajskih delegatov. Vse oblike povezovanja kitajskih podjetnikov in politikov s trgom na Balkanskem polotoku pa so povezane s kitajskim razvojnim načrtom z imenom Pas in pot, tudi poznan kot En pas, ena pot ali pa kar Nova svilena pot. Prisotnost Kitajske na Balkanu predstavlja načela njene zunanje politike, ki poskuša predvsem s pomočjo investicij v infrastrukturne projekte razširiti svoj vpliv v Evropi.
Kitajsko zanimanje za delovanje na balkanskih trgih se je začelo prav z ustanovitvijo skupine 16 + 1 leta 2012. Takrat so se v Varšavi prvič sestali premierji držav Srednje, Vzhodne in Jugovzhodne Evrope s takratnim kitajskim premierjem Ven Žiabaom.
Na letošnjem vrhu v Dubrovniku se je skupini pridružila še Grčija, zato se je spremenilo tudi ime skupine v 17 + 1. Srečanje predsednikov vlad od daleč deluje kot skupni posvet o prihodnosti razvoja mednarodnega sodelovanja in povezovanja s Kitajsko. Kljub temu pa gre v resnici za bilateralne, dvostranske dogovore med kitajskim in posameznimi premierji drugih sedemnajstih držav članic skupine. Poleg premierjev se na vsakoletnih dogodkih srečajo tudi predstavniki gospodarskega sektorja držav članic ter investitorji in poslovneži.
Kitajski investitorji, kot rečeno, v državah na Balkanskem polotoku vlagajo predvsem v infrastrukturni razvoj. Med projekti v teku sta verjetno najodmevnejša avtocestna povezava Beograda z Budimpešto in avtocesta v Črni gori med Barom in Boljeri. Pri obeh se tako v domači javnosti kot na ravni Evropske unije pojavljajo dvomi o transparentnosti financiranja in ohranjanju konkurenčnosti. Prav zaradi tega Evropska unija opozarja države v okviru skupine 17 + 1, ki še niso članice Unije, da jim povezovanje s Kitajsko lahko škodi pri evroatlantski integraciji. Gre seveda za Srbijo, Bosno in Hercegovino, Albanijo, Makedonijo ter Črno goro.
Srednje- in vzhodnoevropski center za azijske študije je po vrhu v Dubrovniku pripravil poročilo, ki delovanje skupine 16 + 1 označuje kot dobro politično povezavo, ki pa ima na žalost slab gospodarski izkupiček. Razlog za to je nedorečenost kitajskih ciljev skupine 16 + 1 in pomanjkanje skupne politike držav članic o povezovanju s Kitajsko.
Poleg tega je Evropska unija zaradi investicij iz Kitajske pod drobnogled vzela države jugovzhodne Evrope, ki še niso njene članice. Sporno kreditiranje in financiranje za okolje nevarnih projektov lahko škodi njihovim načrtom za evroatlantsko povezovanje.
Pomen vključevanja Kitajske v gospodarstvo, družbo in politiko držav Balkanskega polotoka je predstavila Senada Šelo Šabić z Inštituta za razvoj in mednarodne odnose v Zagrebu. Šabić najprej pojasni, da se je kitajska strategija vključevanja v razmere na Balkanu začela razvijati leta 2011, torej z zaostankom za Združenimi državami Amerike, Nemčijo in drugimi velesilami.
V okviru skupine 16 + 1 se je Kitajska sprva poskušala približati državam Višegrajske skupine, predvsem Poljski in Slovaški, pozneje pa se je osredotočila predvsem na države Balkana. Razlog je zagotovo v tem, da države, kot so Srbija, Bosna in Hercegovina ter Črna gora, niso članice Evropske unije in tam ne veljajo enaka pravila financiranja in kreditiranja kot v državah članicah. Šabić opiše, kakšen vpliv imata kitajsko gospodarstvo in diplomacija na države na Balkanskem polotoku.
Z veliko težavo se spopada Črna gora, ki se je pri kitajski banki EXIM zadolžila za 835 milijonov evrov z namenom izgradnje dela avtoceste med Barom na obali in Boljari na svoji severovzhodni meji. Predvideni stroški izgradnje so se medtem povečali z 809 milijonov na okoli 910 milijonov evrov. Če Črni gori, ki je v namen sanacije dolga že zategovala pas državljanov, ne bo uspelo vrniti kredita, ji grozi izguba državnega ozemlja, ki ga je zastavila kot jamstvo. Šabić opozarja, da Kitajska zgolj sledi tržnim priložnostim in tako poskuša maksimizirati svoj izkupiček na Balkanu.
Seveda pa velik del odgovornosti sloni na podpisnikih pogodb na strani držav, ki kredite sprejemajo.
Tudi Bosna in Hercegovina, natančneje Federacija Bosna in Hercegovina, je najela kredit pri banki Exim, kljub opozorilom Evropske unije, da gre za finančno in okoljsko problematično potezo. Kredit vsote 614 milijonov evrov namreč predstavlja več kot 80-odstotno financiranje sedmega bloka termoelektrarne v Tuzli. Pojasni Šabić.
Vendar kot nadaljuje Šabić, za okoljsko težavo ne gre valiti krivde zgolj na države, ki projekte izvajajo. Veliko več bi na tem področju morala narediti Evropska unija in predstaviti natančno in konkretno, kaj zahteva od držav, ki se približujejo Uniji.
Kitajska je na zadnjem vrhu skupine 16 + 1 v Dubrovniku stopila korak naprej. Doslej smo govorili predvsem o kreditiranju z nizkimi obrestmi, Kitajska pa je zahtevala neobdavčen uvoz delavcev v države, v katerih so se projekti izvajali.
Dogovori, sprejeti v Dubrovniku, predvidevajo nov način kitajskega financiranja gospodarstva na Balkanu. Investicije se bodo uporabile tudi za vzpostavljanje podjetij, ki zaposlujejo lokalno prebivalstvo ter tako omogočajo celovitejši in bolj trajnosten vpliv Kitajske. To pomeni napredovanje od financiranja energetike in infrastrukture, Evropska unija pa se ob tem sprašuje, ali se ti podvigi izplačajo.
Kitajski zunanjepolitični poslovni načrt temelji na bilateralnih pogodbah. To zahteva zelo dobro logistično pripravljenost, saj se kitajski državni in gospodarski vrh poskušata sestati s čim širšim krogom pomembnih mož iz celotnega sveta. Skupina 16 + 1 tako predstavlja najlažji način sestankovanja z interesno sfero v enem delu Evrope. Države, ki sodelujejo v skupini, nimajo skupne usmeritve v odnosih s Kitajsko, kar njihovemu pogajalskemu položaju ne koristi. Šabić opozarja, da primanjkuje tudi skupne politike na ravni Evropske unije, saj je izmed udeleženk skupine 16 + 1 enajst takih držav, ki so del evropske krovne povezave.
K težavam, s katerimi se srečujejo države Balkanskega polotoka, pripomore različen odnos kitajskih gospodarstvenikov do različnih delov Evrope. Kitajska namreč posluje po različnih načelih v Zahodni in Srednji ter Vzhodni Evropi, kakor je razdeljen njihov gospodarski vpliv. Pojasni Šabić.
Svojo analizo kitajskih vplivov na gospodarstvo, politiko in družbo v Jugovzhodni Evropi zaključi Senada Šelo Šabić z razmislekom o prihodnosti odnosov. Kitajska moč izhaja prav iz neenotnosti držav v Evropi, ki azijski velesili omogoča učinkovito večanje dobičkov in manjšanje stroškov.
Po glasbenem premoru sledi še zadnja postaja današnjega potovanja od Kitajske do Balkana. Govorili bomo o kitajskem udejstvovanju v balkanskem svetu športa. Mortal Kombat s skladbo Made in China.
Pozdravljeni. Še vedno poslušate oddajo Balkan Ekspres. S Senado Šelo Šabić z Inštituta za razvoj in mednarodne odnose v Zagrebu smo se pogovarjali o vplivu Kitajske na gospodarstvo in politiko držav Jugovzhodne Evrope. Poleg gospodarskega in političnega povezovanja pa Kitajska na Balkan prodira tudi s pomočjo tako imenovanih mehkih prijemov. Na različne načine se namreč kitajske organizacije vključujejo v okvire balkanskih športnih lig in zvez.
V začetku decembra lani je tako kitajska vaterpolska zveza podpisala sporazume o sodelovanju s srbsko in hrvaško zvezo. Dogovorili so se, da bo v regionalni vaterpolski ligi, ki od leta 2008 povezuje klube iz Hrvaške, Črne gore in Srbije, v naslednji sezoni nastopala tudi kitajska reprezentanca s statusom kluba. Če se bo s sodelovanjem strinjala tudi črnogorska vaterpolska zveza, kitajska ekipa ne bo igrala tekem naKitajskem, temveč v eni izmed balkanskih držav. Seveda mediji poročajo različno, tako v Srbiji kot na Hrvaškem namreč pričakujejo, da bo kitajsko vaterpolsko središče pri njih.
V naslednji sezoni bo tudi v rokometni regionalni ligi jugovzhodne Evrope s kratico SEHA nastopalo kitajsko nogometno moštvo Beijing Sports University. V nasprotju z vaterpolisti je središče rokometašev že določeno. Igrali bodo v Zagrebu, njihov trener bo legendarni hrvaški rokometni vratar Vlado Šola.
Kot kaže, se kitajske ekipe vključujejo v športne organizacije na Balkanu, ker predvidevajo, da bodo izboljšale svoje delo. O tem najbolj nazorno priča projekt financiranja izgradnje nacionalnega stadiona v Veliki Gorici na Hrvaškem, ki je sicer šele v začetni fazi. V sklopu stadiona je namreč načrtovana tudi Akademija za nogometne trenerje in nogometni menadžment, v kateri bodo izobraževali tudi svoje kadre. Kitajsko ministrstvo za šport že zdaj financira izobraževanje na področju rokometa, nogometa in košarke za 85 deklic in dečkov, starih od petnajst do sedemnajst let.
Kitajska se torej v javni prostor na Balkanu vključuje tako na področju gospodarstva kot športa. V gospodarstvu že predstavljajo eno izmed svetovnih velesil. Predsednik države Ši Džinping pa že leta napoveduje preboj v vrh ekipnih športov, znanje za to pa bodo očitno pridobili na Balkanu. Vendar za razumevanje balkanskega doživljanja športa znanje ne bo dovolj.
Dodaj komentar
Komentiraj