V javnosti so zaokrožili dokumenti, ki dokazujejo, da sta vlada Združenih držav Amerike in Agencija za migracije in carino, krajše ICE , sledili aktivistom za pravice migrantov in o njih zbirali tajni dosje. Dokumenti potrjujejo trditve aktivistov, ki so na meji z Mehiko pomagali ljudem s humanitarno in pravno pomočjo, da jih ICE nadzoruje in nadleguje. Po njihovih besedah so v zadnjih mesecih opazili, da jih na meji občutno bolj pregledujejo, večkrat pa so jim onemogočili vstop v državo. Poleg tega razkrita elektronska sporočila vsebujejo razpredelnice, v katerih so navedeni vsi napovedani protesti proti vladni migrantski politiki, predsedniku Donaldu Trumpu ali orožarskemu lobiju. V razpredelnicah so navedeni vsi podatki o protestih, organizatorjih protesta ter o ljudeh, ki so proteste podpirali na socialnih omrežjih. V dokumentih omenjeni aktivisti so že napovedali tožbe zaradi kršitev zasebnosti in temeljnih človekovih pravic.

Ameriška vlada pa se je na zatožni klopi znašla tudi zaradi obtožb kitajskega telekomunikacijskega podjetja Huawei, ki je na zveznem sodišču v Teksasu vložilo tožbo zaradi neenakih pogojev pri javnih naročilih. Predmet obtožb je predvsem zakon o nacionalni varnosti, ki ga je podpisal predsednik Donald Trump, v katerem vlada poziva varnostne in vojaške agencije, da za javna naročila ne izbirajo tega kitajskega podjetja. Razlog za tako zahtevo naj bi bilo sodelovanje podjetja s kitajsko vlado in potencialna grožnja vohunskih vdorov v državne sisteme, ki bi jih dobavil Huawei.

Vdori v suverenost države pa skrbijo tudi venezuelsko vlado, ki je nemškega veleposlanika Daniela Krienerja  v državi razglasila za persona non grata in mu za zapustitev države dala rok 48 ur. Gre za najhujši možni ukrep, ki ga država lahko uvede proti diplomatom drugih držav, ki jih sicer ščiti diplomatska imuniteta. Po določilih dunajske konvencije državi, ki na tak način izžene diplomata, za to ni potrebno navajati posebnih razlogov. Predstavniki zunanjega ministrstva Venezuele so kljub temu obrazložili, da ne morejo tolerirati veleposlanikov, ki v državi opravljajo vlogo politične opozicije in nelegitimno spodkopavajo izvoljeno vlado venezuelskega ljudstva. Nemčija je, skupaj z večino držav EU, priznala samorazglašenega predsednika Juana Guidoja kot legitimnega predstavnika venezuelskega ljudstva, slednji pa je izgon že izkoristil za spodbujanje evropskih držav k dodatnim sankcijam vladi predsednika Nicolasa Madura.

Posebna skupina sodnikov nigerijskega vrhovnega sodišča je odločila, da mora državna volilna komisija drugouvrščeni stranki omogočiti revizijo nedavnih predsedniških volitev. Predsednik Muhammadu Buhari je na volitvah ponovno slavil v prvem krogu, in sicer s 56 odstotki vseh glasov. Drugouvrščeni kandidat in nekdanji podpredsednik države Atiku Abubakar, ki je zbral 41 odstotkov glasov, je izid označil za nelegitimen in zahteval ponovne volitve. Državna volilna komisija mora tako drugouvrščeni stranki omogočiti vpogled v volilno dokumentacijo in pregled volilnih sistemov in glasovnic. Mednarodni opazovalci so kljub izbruhom nasilja in številnim nepravilnostim volitve označili za najbolj demokratične do sedaj v Nigeriji.

Splošno sodišče Evropske unije je odločilo, da mora Evropska komisija javno objaviti študije, na podlagi katerih je odobrila uporabo glifosatov v kmetijstvu. Evropska agencija za varnost hrane je leta 2017 na podlagi študij o rakotvornih učinkih glifosatov odločila, da ni resne nevarnosti za zdravje državljanov EU. Hkrati ni dovolila objave omenjenih študij z obrazložitvijo, da bi razkritje škodilo tržnim interesom podjetij, ki izdelujejo omenjene preparate. Med najbolj znane preparate, ki vsebujejo glifosate, sodi herbicid RoundUp, ki ga izdeluje pred kratkim s strani Bayerja kupljeni Monsanto. Poleg očitkov o rakotvornosti okoljevarstvene organizacije opozarjajo na škodljiv vpliv glifosatov na biodiverziteto in biološko ravnotežje v Evropi.

Odločitev pa je sprejelo tudi sodišče v Franciji, ki je na šest mesecev pogojne zaporne kazni obsodilo kardinala Philippa Barbarinija, nadškofa lyonske nadškofije. Kardinala je nevladna organizacija za pravice žrtev spolnega nasilja v katoliški cerkvi obtožila, da je vedel za spolno nasilje patra Bernarda Preynata in proti njemu ni ustrezno ukrepal. Gre za najvišjega cerkvenega funkcionarja v Evropi, ki je bil obsojen zaradi škandala spolnih zlorab znotraj rimskokatoliške cerkve. Obsodba sledi en teden po vrhu katoliške cerkve o spolnih zlorabah, ki ga je sklical papež Frančišek. Prejšnji mesec je avstralsko sodišče zaradi spolnega napada na dečke v pevskem zboru obsodilo kardinala Georga Pella, nekdanjega vodjo vatikanskih financ.

Okrožno sodišče v Ljubljani je izreklo oprostilno sodbo v primeru Gratel, v katerem je bil ljubljanski župan Zoran Janković obtožen prejemanja podkupnine. Podjetje je namreč družbi Ljubljanski Grad nakazalo petsto tisoč evrov odškodnine za povzročeno škodo ob gradnji telekomunikacijskega omrežja. To je bila po mnenju tožilstva podkupnina za nadaljevanje del, ki jih je občina pred tem ustavila. Tožilstvo je za Jankovića predlagalo triletno zaporno kazen in petdeset tisoč evrov odškodnine ter 250 tisoč evrov kazni za ljubljansko občino.

V termoelektrarni Brestanica so podpisali pogodbo za izgradnjo sedmega bloka oziroma nadomestnega bloka z novo plinsko turbino. Termoelektrarna, ki med drugim služi kot rezervna elektrarna ob izpadu jedrske elektrarne v Krškem, bo z novo naložbo, vredno 26 milijonov evrov, nadaljevala s prenovo in zamenjavo zastarelih blokov. Po besedah vodstva torej ne gre za širjenje kapacitet elektrarne na zemeljski plin, ampak za zamenjavo zastarelih plinskih blokov iz leta 1974. Elektrarna, ki bo vsa sredstva za gradnjo priskrbela sama, je glavni ponudnik terciarne proizvodnje in tako imenovanega temnega zagona. Gre torej za elektrarno, ki skrbi za nemoteno dobavo električne energije ob izpadu drugih proizvajalcev in ob drugih težavah v slovenskem električnem omrežju.