Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Franciji je v prvem krogu s 33 odstotki glasov zmagala skrajno desna stranka Nacionalni zbor, sledila ji je koalicija levih strank Nova ljudska fronta z 28 odstotki. Na tretje mesto se je uvrstila sredinska koalicija predsednika Emannuela Macrona, ki je zbrala 20 odstotkov glasov. Volilna udeležba je bila s slabimi 67 odstotki najvišja po letu 1997. Skrajna desnica je prvič v zgodovini zmagala v prvem krogu parlamentarnih volitev. Macron, ki je zaradi uspeha Nacionalnega zbora na evropskih volitvah razpisal predčasne volitve, je dejal, da je potrebno v drugem krogu zagotoviti, da skrajno desna stranka ne dobi večine, saj bi posledično lahko lahko sestavila koalicijo. Pri Macronovem zavezništvu nameravajo v drugem krogu zato iz taktičnih razlogov umakniti svoje kandidate, ki so v prvem krogu osvojili tretje mesto. S tem želijo zagotoviti prednost kandidatom drugih strank, ki bi lahko premagali Nacionalni zbor. Nad izbiro francoskega ljudstva je bil zgrožen tudi zdajšnji premier Gabriel Attal, ki je pozval volivce, naj v drugem krogu predčasnih volitev Nacionalnemu zboru ne namenijo niti glasu. Drugi krog bo potekal v nedeljo, 7. julija. 

V Islamski republiki Iran so v petek potekale predsedniške volitve, na katerih sta se v drugi krog uvrstila reformistični kandidat Masud Pezeškian in konservativec Said Džalili. Pezeškian je zbral 42 odstotkov glasov, Džalili pa slabe štiri odstotke manj. Za zmago v prvem krogu bi kandidati potrebovali glas več kot petdeset odstotkov, zato se bosta Džalili in Pezeškian v petek udarila v drugem krogu. Udeležba na volitvah je bila zgolj 40-odstotna, kar je najmanj v zgodovini Islamske republike. Najmanj udeležbe je bilo predvsem v regijah, kjer večino predstavljajo nacionalne manjšine, kot sta regiji Kurdistan ter Sistan Balučistan. Svet varuhov, ki odloča o možnosti kandidature, je sicer odobril zgolj šest kandidatov. Poleg zmagovalcev je imel glede na javnomnenjske ankete pred volitvami resno možnost za preboj v drugi krog zgolj še konzervativec Mohamad Bager Galibaf, ki pa je izgubil interno bitko znotraj konservativnega tabora proti bivšemu jedrskemu pogajalcu Džaliliju, ki zagovarja veliko radikalnejša stališča od Galibafa. Glavne točke njegove kampanje so namreč nadaljevanje izolacije države, nepopuščanje zahodnim sankcijam in poostreno delo moralne policije. Džalili je v splošni iranski javnosti znan kot vodja tako imenovane vlade iz ozadja, ki naj bi predvsem na področju zunanje politike svetovala različnim političnim organom v državi. V nasprotju z Džalilijem je Pezeškian veliko manj znana politična osebnost, ki znotraj reformističnega tabora nikoli ni igral vidnejše vloge. Njegov preboj skozi cenzuro Sveta varuhov je nastopil kot presenečenje, predvsem zato, ker je bila marca na parlamentarnih volitvah njegova kandidatura zavrnjena. Pezeškian je v politično kampanjo vstopil z obljubami omejevanja moči moralne policije, katere delovanje je označil za nemoralno, poleg tega pa tudi zmanjšanje napetosti z Zahodom in večjo politično pluralnost v Islamski republiki.

V Pakistanu se je začelo drugo obdobje deportacije afganistanskih beguncev iz države, potem ko jih je bilo v prvem valu lani izgnanih več kot 500 tisoč. Po poročanju Al Džazire bodo pakistanske oblasti v Afganistan v naslednjih mesecih deportirale okoli 800 tisoč beguncev, ki imajo sicer pred tem možnost državo zapustiti tudi sami. V Pakistanu je pred prvimi deportacijami prebivalo skoraj 4 milijone in pol Afganistancev, od katerih jih je okoli 1,7 milijona brez dokumentov. Oblasti so anti-migrantske ukrepe sprejele potem, ko je v državi naraslo število terorističnih napadov, za katere so pakistanske oblasti obtožile Talibane. Pakistan ni podpisnik konvencije Združenih narodov iz leta 1951, ki ščiti pravice beguncev. Prav tako Pakistan nima zakonodaje za zaščito beguncev in postopkov za določitev statusa posameznikov, ki iščejo mednarodno zaščito znotraj njenih meja.

V Istanbulu je kljub strogim prepovedim in zaprtju osrednjega trga Taksim potekala parada ponosa, na kateri je prisostvovalo nekaj sto ljudi. Protestniki so na alternativni lokaciji v azijskem delu mesta vztrajali okoli deset minut, preden jih je razgnala policija, ki je pridržala 15 ljudi. Istanbulske mestne oblasti so parado prepovedale že dan prej, kot razlog pa so navedle sodelovanje nezakonitih skupin. Parada ponosa je sicer vse do leta 2015 v Istanbulu potekala brez večjih omejitev, od takrat naprej pa si jo istanbulske oblasti vsako leto prizadevajo preprečiti. 

Sionistične oblasti so iz zapora izpustile deset Palestincev, med drugim tudi Muhamada Abuja Salmijo, direktorja največje bolnišnice v Gazi Al Šifa. Izraelske oblasti trdijo, da so zapornike, ki so jih njihove sile aretirale ob raciji bolnišnice novembra lani, vrnile v Gazo. Salmija je po izpustitvi dejal, da so palestinski zaporniki v Izraelu deležni mučenja, ne samo od organov pregona temveč tudi zdravniškega osebja. Kljub izpustitvi desetih zapornikov pa sionistične genocidalne sile ne počivajo. V mestu Gaza so zaradi operacije izraelskih sil ljudje že pet dni brez pitne vode in hrane. V enem od napadov je bil ubit novinar agencije Šams Muhamad Mahmud Abu Šaria. Število ubitih novinarjev, ki so jih ubili Izraelci od 7. oktobra lani, je tako naraslo na 153. Poleg tega se ena za drugo izraelske racije vrstijo tudi na okupiranem Zahodnem bregu, kjer so okupatorji ubili dve osebi, od tega enega mladoletnika ter aretirali več deset Palestincev. Ti bodo zdaj predmet podobne obravnave kot direktor bolnice Al Šifa Abu Salmija, torej brutalnega mučenja, značilnega za vse sektorje javnih uslužbencev v Izraelu. 

V soboto so v zahodno nemškem mestu Essen, kjer je čez vikend potekal kongres skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo, krajše Afd, potekali protesti. Spopadi med policijo in protestniki, ki so si želeli prodreti skozi policijski kordon, so se začeli že v zgodnjih jutranjih urah pred samim kongresom. Cilj protestnikov, ki naj bi po podatkih nemških oblasti sestavljali različne levičarske skupine, je bil preprečitev članom Afd-ja dostopa do dvorane, v kateri je potekal kongres. Moč skrajno desne stranke se je izrazila na evropskih volitvah v začetku junija, ko so bili drugouvrščeni po številu zasedenih poslanskih stolčkov.

Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je predstavil razdelitev ministrov v novi vladi, potem ko je njegova stranka Afriški nacionalni kongres prvič, odkar je na oblasti, v parlamentu izgubila absolutno večino. 12 od 32 ministrstev je tako pripadlo koalicijskim strankam, ki so bile do sedaj v opoziciji, med drugim tudi ministrstvo za notranje zadeve. Najpomembnejši resorji, kot so ministrstvo za zunanje zadeve, finance, obrambo in pravosodje, so ostale v domeni stranke predsednika Ramphose. 

Humanitarno društvo Adra je v sodelovanju z drugimi organizacijami začelo z javno pobudo in peticijo za izboljšanje programov učenja slovenskega jezika za tujce. Na današnji tiskovni konferenci so predstavili svojih 12 zahtev, ki temeljijo na pomanjkanju vključevanja tujcev pri formiranju strategije za integracijo tujcev. Več predstavnica Infokolpe Katja Utroša.

Izjava