Zuma vrača udarec
Prvič, odkar so v Južni Afriki po formalnem koncu apartheidske oblasti leta 1994 uvedli splošne volitve, je stranka Afriški nacionalni kongres ostala brez absolutne večine v državnem parlamentu. Prejela je dobrih 40 odstotkov glasov, na vseh prejšnjih volitvah pa krepko prek 50. Na splošnih volitvah, ki so bile prejšnji teden, jih je presenetil Jacob Zuma, ki je predsednik države že bil med letoma 2009 in 2018. Zuma sam je član stranke vseh strank v Južni Afriki, znane pod kratico ANC, članstvo so mu zamrznili šele konec letošnjega januarja. Na volitve se je namreč podal z lastno stranko, imenovano Sulica naroda, s kratico MK, ki jo je ustanovil konec lanskega leta.
Na volitvah je Zuma pobral več kot 14 odstotkov glasov in pol. Glasov ni kradel samo ANC-ju, ampak tudi stranki Borcev za ekonomsko svobodo, ki se ima za komunistično. Ta je z manj kot desetimi odstotki tako pristala na četrtem mestu, druga pa je, kot tradicionalno, liberalna Demokratična zveza. Čeprav Zumova stranka ni prvouvrščena, je Zuma nedvomno zmagovalec volitev. Dosegel je, da bo ANC prvič v postapartheidskem obdobju morala sestaviti koalicijsko vlado.
Trend padanja podpore ANC-ju ima sicer že daljšo brado, saj ne izpolnjuje obljube o demokratizaciji države – predvsem pa demokratizaciji gospodarstva in redistribuciji premoženja. Pojasni Tatenda Mukwedeya, ki sociologijo predava na Univerzi Witwatersrand, v Johannesburgu.
Boaventura Monjane – aktivist in raziskovalec na Inštitutu za revščino, zemljo in agrarne študije na Univerzi Western Cape – razlaga, da Afriški nacionalni kongres pravzaprav vodi eksplicitno neoliberalne politike. Četudi se ponaša kot nekakšna vsevključujoča stranka s socialnim čutom.
Zuma je na volitvah nastopil z diskurzom radikalne gospodarske transformacije, ki ga je zadnja leta gojila predvsem stranka Borci za ekonomsko svobodo. A Mukwedeya opozarja, da je Zuma podoben diskurz uporabljal že v času, ko je bil na oblasti.
Zumo so z oblasti odnesle obtožbe o korupciji, širokih razsežnosti, ko so mu očitali, da je z družino Gupta ugrabil državo za lastne interese. Obstreljevan s premnogimi obtožbami je Zuma na koncu izšel kot heroj, meni Monjane.
Znotraj vladajoče stranke je Zuma tudi potem, ko je predsedniški stolček zasedel aktualni predsednik Cyril Ramaphosa, ohranil sebi lojalno frakcijo. S kandidaturo na samostojni listi Sulice naroda je tej frakciji dal prostor na volitvah.
Po trditvah Mukwedeye obstaja tudi možnost, da je Zuma na volitvah uporabil lokalne strukture samega ANC-ja. Še zmeraj ima v stranki vseh strank zaveznike, poleg tega pa se ne v delovanju vlade ne v delovanju stranke nič ni prav bistveno spremenilo, odkar je Ramaphosa zamenjal Zumo.
Program ANC-ja je vseskozi bil ustvariti temnopolto buržuazijo namesto belske. Kaj, ko kapital skrbi zase, ne glede na to, ali je črn ali bel, pripomne Mukwedeya.
Ekonomski borci za svobodo imajo podoben program kot Zuma in njegova Sulica naroda, znana kot MK, četudi se imajo sami za bolj leve. A tudi oni so omilili diskurz radikalne redistribucije premoženja ter ga zdaj dopolnjujejo s skrbjo za zaposlitve, razlaga Monjane.
Afriški nacionalni kongres in Cyril Ramaphosa bosta pri sestavi koalicije imela dve možnosti, meni Mukwedeya.
V Demokratični zvezi so naklonjenost koaliciji z ANC-jem po volitvah že izrazili. Zuma trdi, da mora za njegov vstop v koalicijo najprej odstopiti Ramaphosa.
Dodaj komentar
Komentiraj