11. 12. 2025 – 14.00

Pirate States OFF America

Audio file
Vir: javna domena
Vojska Južnega Sudana zasedla naftno polje v Sudanu, splošna stavka na Portugalskem
Vir: Quaysnews, Creative commons.
Audio file
4. 4. 2025 – 17.00
Razvoj dogodkov v sudanski državljanski vojni

Vojska Južnega Sudana je po dogovoru med južnosudansko vlado, sudansko vojaško vlado in sudanskimi paravojaškimi Silami za hitro posredovanje zasedla naftno polje Heglig v sudanski provinci Kordofan. Dogovor o izločitvi Hegliga iz območja spopadov zahteva od obeh strani v sudanski državljanski vojni umik z največjega naftnega polja v Sudanu. Heglig so paravojaške sile osvojile v ponedeljek in prisilile skoraj 4000 vladnih vojakov k umiku v nevtralni Južni Sudan, kjer so južnosudanski vojski predali orožje in vojaško mehanizacijo. Vladna vojska je nato paravojaške enote v Hegligu začela napadati z droni. Poleg naftnega polja je v Hegligu tudi naftnopredelovalni obrat, ki zmore predelati 130 tisoč sodov nafte na dan. Prek Hegliga izvaža nafto Južni Sudan.  

Audio file
11. 3. 2024 – 17.00
Brez jasnega zmagovalca parlamentarnih volitev na Portugalskem

Na Portugalskem poteka splošna stavka javnega sektorja proti predlaganim spremembam delavske zakonodaje, ki bi lajšale pogoje krivdnega odpuščanja za mala in srednja podjetja, zmanjšale omejitve outsourcanja delavcev in razširile minimalno zagotavljanje uslug, zahtevanih med zakonito stavko. K stavki sta pozvali največji dve sindikalni centrali v državi - Generalna konfederacija portugalskih delavcev in Generalna unija dela. Na poziv so se odzvali predvsem zaposleni v šolstvu, zdravstvu, sodstvu, javnem prometu in državnem letalskem prevozniku. Generalna konfederacija portugalskih delavcev hkrati organizira več kot 20 protestov po državi.

Pred stavbo Nacionalne volilne komisije v Tegucigalpi v Hondurasu je potekal shod več sto podpornikov stranke LIBRE predsednice Xiomare Castro v podporo razglasitvi parlamenta, da ne bo potrdil rezultatov splošnih volitev, ki so potekale pred slabima dvema tednoma. Kot navajata predsednica Castro in predsednik parlamenta Luis Redondo, se je s pritiskom na volivce v volitve vmešala ameriška vlada s pomočjo kriminalnih združb. Načelnik generalštaba honduraške vojske Roosevelt Hernández je medtem sporočil, da bo vojska rezultat volitev podprla. Štetje glasov še poteka, po do zdaj preštetih glasovih pa na predsedniških volitvah vodita kandidata desničarskih strank Nasry Asfura in Salvador Nasralla. Obema je do zdaj pripadlo okoli 40 odstotkov glasov.

Vir: Wikimedia Commons (Diego Delso), prirejeno
Audio file
20. 10. 2025 – 17.00
Drugi krog predsedniških volitev v Boliviji

Bolivijska policija je aretirala nekdanjega predsednika Luisa Arceja zaradi obtožbe o poneverbi javnih sredstev med letoma 2006 in 2019, ko je še ob predsedovanju Eva Moralesa opravljal funkcijo gospodarskega ministra. Glede na obtožnico, ki jo je proti njemu vložilo generalno državno tožilstvo, si je Arce kot minister prisvajal sredstva iz Sklada za razvoj staroselskih kmetov in porabljal denar za osebne potrebe. Za poneverbo javnih sredstev je zagrožena do šestletna zaporna kazen.

Spodnji dom brazilskega parlamenta je potrdil zakon, ki bi znižal kazni za več kaznivih dejanj proti državi, vključno s poskusom državnega udara. Predlagane spremembe bi nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru znižale kazen za poskus državnega udara januarja 2023 in druga s tem dogodkom povezana kazniva dejanja s skupno 27 na dve leti zapora. Predlog mora sprejeti še zgornji dom parlamenta. Kazen je v celici na policijski postaji v prestolnici Brasilia Bolsonaro začel prestajati prejšnji mesec. Bolsonaro je s podporniki ob napadu na parlament poskusil izvesti državni udar po porazu na predsedniških volitvah oktobra 2022, ko je na sočasnih parlamentarnih volitvah relativno večino osvojila njegova desničarska Liberalna stranka.

Vojaška mornarica Združenih držav je pred obalo Venezuele zasegla venezuelski tanker. Gre za prvi ameriški zaseg naftnega tovora na venezuelski ladji od leta 2019, ko je vlada Združenih držav uvedla sankcije proti Venezueli. Glede nafte z venezuelskega tankerja je ameriški predsednik Donald Trump dejal, da »ugiba«, da jo bodo obdržali. Dodaja, da je tanker, ki so ga zasegli, »zelo velik« in da so ga zasegli »z zelo dobrim razlogom«.

Delavci v podjetju Mahle v Šempetru pri Gorici stavkajo zaradi selitve dela proizvodnje v Bosno in Hercegovino. V Sindikatu  kovinske in elektroindustrije, krajše Skei, zahtevajo zamrznitev selitve proizvodnje alternatorjev in ohranitev delovnih mest v Šempetru pri Gorici. Pogajanja med podjetjem in sindikatom se medtem nadaljujejo. Vodstvo podjetja namerava s selitvijo proizvodnje prihodnje leto ukiniti 270 delovnih mest v Sloveniji. Selitev je načrtovalo za letos, vendar jo je sindikat uspel zamakniti na prihodnje leto. Poleg Šempetra pri Gorici ima podjetje Mahle tovarne še v Bovcu in Komnu.

Vir: rtvslo.si (prirejeno)
Audio file
4. 6. 2025 – 17.00
Predlog sprememb zakona o RTV v javni razpravi

Parlamentarni odbor za kulturo je na nujni seji z devetimi glasovi proti enemu potrdil novelo zakona o RTV Slovenija. Poslanci Slovenske demokratske stranke so sejo obstruirali, potem ko je odbor zavrnil njihov predlog o umiku novele z dnevnega reda seje. SDS je umik obravnave predlagala, češ da ustavno sodišče še ni odločilo o ustavni pobudi glede novele zakona o RTV Slovenija iz leta 2022. Predlog zakona sicer predvideva, da bi programe narodnostnih skupnosti sofinancirali iz državnega proračuna v vrednosti 10 odstotkov od skupno zbranih sredstev z RTV-prispevkom. Novela prav tako glasbeno produkcijo RTV-ja umešča v javno službo, in ne več med tržne dejavnosti. Glasbeno produkcijo bi sofinancirali iz državnega proračuna. Predlog ne vključuje usklajevanja RTV-prispevka z inflacijo. Tako Sindikat novinarjev Slovenije kot Koordinacija novinarskih sindikatov RTV Slovenija sta kritična do tega, da bo finančni odbor odločal o vidikih, ki zadevajo vsebino programa, ter do tega, da zakon ne predvideva  sredstev za zvišanje plač iz proračuna.

Vlada je potrdila predlog novele zakona o Slovenski tiskovni agenciji. Ta ne vključuje omejitev dolžine agencijskih novic, prav tako v njem ni zapisane določbe, da bo vlada vsakih 10 let ponovno presodila, ali potrebujemo Slovensko tiskovno agencijo. Predlog prav tako vključuje novo definicijo javne službe agencije, po kateri STA definira kot gospodarsko javno službo informiranja. V zakonskem predlogu ostaja določilo, da cenik storitev za naročnike potrdi vlada na predlog agencije. V skladu z novelo je STA v primeru, da iz naročnin ne pokrivajo stroškov, upravičena do letnega nadomestila. Pogodbo za financiranje javne službe iz sredstev državnega proračuna bo STA po novem sklepala s kulturnim ministrstvom, in ne več z vladnim uradom za komuniciranje. Zakon prav tako skrajšuje mandat direktorja agencije s petih na štiri leta.

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

Napovedi