Slabo noveliranje slabega zakona
Ministrstvo za kulturo je v javno obravnavo poslalo predlog sprememb zakona o javni radioteleviziji. Predlog določa usklajevanje višine RTV prispevka z inflacijo in razmejitev pristojnosti znotraj uprave ter med upravo in Svetom RTV. Pomembna sprememba je povečanje pristojnosti finančnega odbora, ki ne bi več zgolj podajal mnenj na programski načrt, o katerih bi dokončno odločal svet radiotelevizije, ampak bi izdajal soglasja. Poleg tega določa financiranje programov narodnostnih manjšin iz RTV prispevka in dopolnitev javne službe z glasbeno produkcijo, založniško ter koncertno dejavnostjo. Sprememba tako imenovanega Grimsovega zakona o javni radioteleviziji iz leta 2005 je bila ena od obljub vlade premierja Roberta Goloba z začetka mandata.
V letu 2024 je imela RTV Slovenija za okrog dva milijona evrov izgube. Glavni vir financiranja je RTV prispevek, ki z izjemo enkratnega dviga lani avgusta ni bil usklajen z inflacijo vse od leta 2012. Po predlogu bi se višina prispevka letno usklajevala z višino letne inflacije za preteklo koledarsko leto, kot jo določi Statistični urad Republike Slovenije. Finančno stanje javne radiotelevizije opiše član Sveta Radiotelevizije Slovenija Tadej Troha.
Vlada želi zdaj uvesti avtomatsko usklajevanje prispevka z inflacijo, je pa pri pripravi novele zakona zavrnila predlog sveta zavoda, da bi RTV prispevek postal progresivna dajatev. Po mnenju sogovorca bi se moralo financiranje zavoda spremeniti koreniteje.
V Društvu novinarjev Slovenije so v svojem odzivu nove pristojnosti finančnega odbora kritizirali, češ da v nasprotju z obljubami vlade Roberta Goloba pred in po volitvah izpred treh let ta prinaša tveganje za politizacijo javne RTV. Finančni odbor bi po predlogu izdajal soglasja k programsko-produkcijskemu načrtu, ki ga pripravlja programski svet, in ne več mnenj. Dva od petih članov pa sta v odbor imenovana na predlog vlade, natančneje ministrstva za kulturo in ministrstva za finance. Kritiki, da predlog prinaša tveganje politizacije, se pridružuje tudi sogovorec.
Vlada spremembo v predlogu utemeljuje s tem, da člani Sveta RTV ne posedujejo nujno potrebnih znanj za ukvarjanje s finančnimi vprašanji. Argumentacijo komentira Troha.
Po mnenju Trohe predlog sprememb zakona o RTV tako ne izpolnjuje obljub vlade oziroma ne razrešuje vprašanja financiranja in tveganja vpliva vsakokratne vlade na delovanje javnega medija. Ocenjuje, da je to posledica površinskega in abstraktnega pristopa vlade do problema.
Po predlaganih spremembah bi se manjšinski programi financirali z osmimi odstotki letnih sredstev, pobranih z RTV prispevkom, kar znaša približno osem milijonov evrov.
Glasbena produkcija in koncertna dejavnost bi se prenesli pod javno službo, saj, kot piše v obrazložitvi, glasbena produkcija pokriva dejavnosti, ki so sestavni del rednih programov, imajo pa tudi pomembno simbolno funkcijo. Sogovorec tudi to rešitev označuje za abstraktno.
Glede na povedano predlagane spremembe še ne pomenijo zagotovitve zadostnega financiranja javne RTV. Z večanjem pristojnosti finančnega odbora pa potencialno sedanja vlada naslednji podarja večji vpliv nad njenim delovanjem. Edini smisel zakona ostaja v tem, da vlada obljubljeni zakon sploh sprejme pred iztekom mandata.
Dodaj komentar
Komentiraj