V Indoneziji že tretji dan zaporedoma protestirajo delavci in študentje. Njihova jeza je usmerjena proti vladi – ta je v ponedeljek sprejela nov zakon, ki ureja položaj delavcev. Zakon obsega več kot tisoč strani in bo spremenil kar 79 obstoječih zakonov in to ne samo s področja delavske, ampak tudi okoljske in poslovne zakonodaje, delavci pa v njem vidijo grožnjo svojim pravicam in okolju. Indonezijska vlada je sprejetje delavskih reform predstavila kot nujno za rešitev zaskrbljujočega ekonomskega stanja – z rahljanjem delavskih in okoljskih predpisov ter birokratskih ovir nameravajo namreč privabiti tuje investitorje. Zakon odpravlja sektorsko minimalno plačo, ki jo bodo zdaj določili guvernerji regij, znižuje dohodnino ter uveljavlja nove okoljske standarde, v skladu s katerimi bodo morala podjetja narediti okoljsko analizo samo v primeru, da za njihove projekte obstaja veliko okoljsko tveganje. Na področju delavskih pravic zakon na primer zmanjšuje minimalno odpravnino, povečuje dovoljen čas nadur in zmanjšuje število dela prostih dni.

Evropski poslanci so s 392-imi glasovi za in 161-imi proti – 142 poslancev se je glasovanja vzdržalo – potrdili pogajalski mandat parlamenta o podnebnih pravilih Evropske unije, v skladu s katerimi naj bi države članice do leta 2050 postale podnebno nevtralne. S sprejetjem mandata je evropski parlament postavil smernice za evropsko komisijo in Svet Evropske unije v prihajajočih pogajanjih – oba organa morata namreč potrditi načrte glede podnebne politike. Komisija je odgovorna za načrtovanje in pripravo predlogov evropskih predpisov. Zakonodajne predloge potem predloži evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije, ki morata o besedilu soglašati, da lahko postane del prava Evropske unije. Po danih smernicah bi morala evropska komisija do konca maja 2023 z zakonodajnim predlogom začrtati pot, ki bo na ravni Evropske unije določala, kako doseči ogljično nevtralnost. 

Evropska unija za zdaj načrtuje zmanjšanje izpustov do leta 2030 za 40 odstotkov v primerjavi z letom 1990. Komisija je sicer predlagala, da bi se ta cilj povečal na najmanj 55 odstotkov, evropski poslanci pa so jo sedaj pozvali k 60-odstotnemu zmanjšanju do leta 2030. Parlament komisiji z mandatom nalaga tudi, naj na podlagi ocene učinka zastavi vmesni cilj za leto 2040, s čimer bi zagotovili, da bo Unija lahko dosegla svoj cilj za leto 2050. 

Prizivno sodišče v Parizu je odločilo, da se je ameriško podjetje Google dolžno pogajati z mediji glede plačila za uporabo njihovih vsebin v svoji storitvi Google novice. Že pred odločitvijo sodišča so z Googla sicer sporočili, da so tik pred sklenitvijo dogovora s francoskimi časopisi glede avtorskih pravic pri digitalnih vsebinah. Sodišče je na pobudo Googla presojalo, ali je francoski varuh konkurence prekoračil svoja pooblastila, ko je odločil, da mora Google, ki ni upošteval nove evropske zakonodaje, začeti pogajanja z mediji o višini nadomestila. Nova evropska pravila glede avtorskih vsebin namreč določajo, da se mora medijem zagotoviti plačilo za prikazovanje njihovih vsebin na spletnih straneh, v iskalnikih in na družbenih omrežjih.

 

Nekdanji policist iz Minneapolisa Derek Chauvin, ki je bil obtožen umora Georgea Floyda, je plačal varščino v višini 850 tisoč evrov in bil izpuščen iz zapora. Ni jasno, kje je Chauvin dobil takšno vsoto denarja – minnesotska policija in policijski sindikat, ki ima sklad za pomoč pri pravniških zadevah, nekdanjemu policistu domnevno nista denarno pomagala. Chauvin bo ostal na prostosti do sojenja zaradi umora, v tem času pa ne sme delati kot policist ali varnostnik. Guverner Minnesote Tim Walz je že mobiliziral pripadnike nacionalne garde, da bi pomagali policistom pri nadzorovanju morebitnih protestov. 

Novice iz Slovenije

Zunajparlamentarna stranka Za zdravo družbo je zbrala dovolj podpisov za vložitev predloga novele Zakona o zdravilih v parlamentarno proceduro. Z novelo želijo zaostriti pogoje za uvrstitev cepiva v program obveznega cepljena. Po njihovem ne bi smelo biti med obveznimi cepivi nobeno cepivo, za katerega niso bile izvedene neodvisne študije. S predlogom bi onemogočili, da bi bila za prebivalstvo kot obvezna predpisana cepiva, za uporabo katerih bi dovoljenje pridobili po skrajšanem postopku in za katera bi varnost zagotavljal zgolj proizvajalec cepiva.

Avstrijska vlada bo ob stoti obletnici koroškega plebiscita, do do katerega je prišlo 10. oktobra 1920, koroškim Slovencem namenila plebiscitni dar v višini štirih milijonov evrov. S to gesto naj bi avstrijska vlada dodatno podprla slovensko manjšino in pomagala pri ohranitvi slovenske kulture ter jezika. Kot poudarjajo v Skupnosti koroških Slovencev, je njihov položaj sto let po plebiscitu zaskrbljujoč; med drugim so zapostavljeni pri državni pomoči in nimajo priznanih enakih pravic kot druge manjšine po Evropi. A v uteho jim je lahko skupna izjava slovenskega predsednika Boruta Pahorja in avstrijskega predsednika Alexandra Van der Bellna, ki si ob obletnici prizadevata za izboljšanje položaja slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Država bo podvojila sredstva tudi za ostalih pet narodnih skupnosti v Avstriji. 

Protestna ljudska skupščina je izdala knjižico, v kateri so povzete smernice z več srečanj, na katerih so protestniki iskali alternative idejam aktualne oblasti. Knjižico predstavi Sandra Bašić Hrvatin z Mirovnega inštituta. 

Izjava