Na supertorkovih strankarskih volitvah v Združenih državah Amerike so za republikansko nominacijo v štirinajstih zveznih državah volivci podprli nekdanjega predsednika Donalda Trumpa, le v Vermontu nekdanjo guvernerko Južne Karoline Nikki Haley. Po poročilih CNN-a bo Haley zaradi slabega rezultata izstopila iz predsedniške tekme, a Trumpa zaenkrat ne bo podprla. Na demokratski strani je genocidni Joe Biden osvojil vseh petnajst zveznih držav. Zmagal ni le na teritoriju Ameriška Samoa, kjer je zmagal poslovnež Jason Palmer in tako prejel tri od skoraj 4000 elektorskih glasov. Poleg njiju se za demokratsko kandidaturo potegujeta še kongresnik iz Minnesote Dean Philips in duhovna voditeljica Marianne Williamson, ki nista prejela nobenega elektorskega glasu, a še nista odstopila od svojih kandidatur. Na predsedniških volitvah novembra se bosta v ponovitvi volitev leta 2020 kot kaže pomerila Trump in Biden. To bo prvi primer ponovitve predsedniške bitke od leta 1956, ko je Dwight Eisenhower drugič premagal Adlaija Stevensona Drugega.

Izraelski zavezniki genocidnega Joeja so blokirali humanitarni konvoj Svetovnega programa za hrano, ki je v severno Gazo hrano skušal dostaviti prvič po 20. februarju. Takrat so morali dobavo hrane zaradi izraelskega bombardiranja prekiniti. Zaradi blokade izraelske vojske so kot zadnjo možnost za dostavo hrane izkoristili pomoč jordanskega vojaškega letalstva, ki je humanitarno pomoč dostavilo po zraku. V organizaciji opozarjajo, da s takim načinom dostave niso sposobni preprečiti splošnega stradanja prebivalstva. V najnovejši dostavi so namreč lahko poskrbeli le za potrebe 20 tisoč ljudi, medtem ko se jih v severni Gazi na njihovo pomoč zanaša pol milijona. Na palestinskem ministrstvu za zdravje pravijo, da je samo v Gazi zaradi lakote in dehidracije umrlo 18 ljudi. Prehranska kriza se bo po njihovem zaradi izraelskega načrtnega stradanja brez humanitarne pomoči najverjetneje še poglobila in terjala dodatne žrtve.

Nemška skupina okoljskih aktivistov Vulkangruppe je prevzela odgovornost za sabotažo Tesline tovarne v okolici Berlina. Zaradi goreče električne napeljave so tovarno evakuirali, podjetje pa je moralo začasno zaustaviti svoj edini proizvodni obrat v Evropi. Poleg tega je brez elektrike ostalo več tisoč gospodinjstev v bližnjih vaseh. Kot sporočajo v Vulkangruppe, je sabotaža le prvi korak njihovega boja proti delovanju tovarne. Ker je bila uspešna, zdaj stremijo k vse večjim sabotažam dejavnosti Tesle v Nemčiji. Trdijo, da bodo zaradi velikih potreb tovarne ljudje v bližnjih vaseh ostali brez pitne vode, prisotnost takega proizvodnega obrata pa ima tudi druge negativne okoljske posledice. Tesla namreč namerava tovarno razširiti, zato bi morali posekati več kot sto hektarjev okoliškega gozda. Svoj boj proti Tesli so s sabotažo električne napeljave začeli leta 2021, ko so tovarno še postavljali, pred tem pa so od leta 2011 izvedli že več sabotaž na drugih območjih. Cilj skupine je boj proti samooklicanemu »zelenemu« kapitalizmu, torej sistemu, ki kapitalistično izkoriščanje skriva za kuliso skrbi za okolje, največji simbol česar je ravno Tesla. Aktualna sabotaža pa je, kot pravijo v Vulkangruppe, tudi simbol osvoboditve od patriarhata in tako uvertura v osmi marec. Deželne in zvezne oblasti saboterjem že grozijo s hudim kaznovanjem. 

Socialdemokratska stranka Hrvaške je z devetimi opozicijskimi strančicami oblikovala predvolilno koalicijo za predčasne parlamentarne volitve. Kljub želji po enotnem nastopu proti Hrvaški demokratski skupnosti, krajše HDZ, v skupini ni parlamentarne stranke Možemo!, s katero se socialdemokrati še pogajajo. Največja opozicijska stranka se pred volitvami povezuje z manjšimi strankami centra in leve sredine. Od teh imajo peščico poslancev v saboru denimo Delavska fronta, Istrski demokratski zbor in liberalni Fokus. Namen skupnega nastopa na volitvah je preprečiti zmago HDZ-ja, ki državi skoraj neprekinjeno vlada od leta 1991. Koalicijo so oblikovali po obljubi premierja Andreja Plenkovića, da bo pred 22. marcem razpustil parlament in razpisal parlamentarne volitve. Volitve bodo tako potekale predčasno, aprila ali maja, namesto jeseni, ko bi bile na sporedu redne. Z obljubo predčasnih volitev je Plenković navidez ugodil opozicijskim strankam, ki so, med drugim s protesti, predčasne volitve zahtevale same. A politični komentator Žarko Puhovski meni, da je Plenković predčasne volitve planiral že prej.

Izjava

Zaradi očitkov o konfliktu interesov je odstopil perujski predsednik vlade Alberto Otárola. Prejšnji konec tedna je televizijska postaja Panamericana objavila posnetek telefonskega klica iz lanskega leta, v katerem je Otarola podjetnici Yazire Pinedo mimo razpisa obljubil dve administrativni pogodbi z državo. Ti pogodbi v skupni višini 14 tisoč evrov je kasneje tudi dobila. Otarola trdi, da s svojimi dejanji ni kršil perujskega delovnega prava, posnetek pa je označil za ponaredek in opozicijski poskus diskreditacije. Na položaju je bil od konca decembra 2022, ko ga je predsednica države Dina Boluarte po manj kot mesecu vladanja »povišala« iz ministra za obrambo v premierja. Pred tem je kongres odstavil prejšnjega predsednika Pedra Castilla in ga zamenjal s podpredsednico Boluarte. Od menjave oblasti v Peruju potekajo protesti, na katerih zahtevajo nove volitve in izpust Castilla. Na protestih je policija v dveh pobojih v času, ko je bil Otarola obrambni minister, ubila okrog petdeset protestnikov. Državno tožilstvo je zaradi pobojev Boluarte in Otarolo obtožilo genocida in umorov protestnikov.

Državni zbor je obravnaval predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje Jugoslavije. Zakon predvideva prenos financiranja kulturnih dejavnosti narodnih skupnosti nekdanje Jugoslavije na ministrstvo za kulturo, kar je do zdaj opravljal javni sklad za kulturne dejavnosti. Po členu 5.a bi ministrstvu za izobraževanje naložili uvedbo možnosti programov za učenje maternih jezikov otrok priseljencev v osnovnih in srednjih šolah. Pri tem bi lahko programi bili del fakultativnega, dopolnilnega pouka ali interesnih dejavnosti. Opozicija z Novo Slovenijo na čelu temu členu nasprotuje, češ da zaradi nalaganja nalog ministrstvu, o katerih na ministrstvu niso seznanjeni. Po Zakonu o osnovnih šolah sicer podobno pravico do pouka maternega jezika otroci, katerih materni jezik ni slovenščina, že imajo. Na stran desnice so se postavili v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, kjer menijo, da zakon Sloveniji in učencem iz nekdanje skupne države ne koristi. V njihovi komisiji za slovenski jezik menijo, da bi uvedba pouka materinščine učencem otežila usvajanje snovi pri rednem pouku in vključitev v slovensko družbo. Koalicijske skupine Gibanja Svoboda, Socialnih demokratov in Levice so same predlagale dopolnilo, po katerem bodo z amandmajem člen 5.a črtali. S tem so popustili Novi Sloveniji, ki je zaradi člena s podporo Slovenske demokratske stranke tudi zagrozila s posvetovalnim referendumom. O zakonu bo državni zbor glasoval jutri.

Svet Centra urbane kulture Kino Šiška je podal negativno predhodno mnenje o edinemu kandidatu za direktorja Tiborju Miheliču Syedu. Na razpis za mesto direktorja, ki je potekal že septembra lani, sta se ustrezno prijavila dva kandidata – Mitja Bravhar, trenutni vršilec dolžnosti direktorja, in Žiga Klančar, glasbeni urednik in novinar na Valu 202. Oba sta po razgovoru z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem svojo kandidaturo umaknila, na ponovljeni januarski razpis pa se je prijavil samo Mihelič Syed, direktor Slovenskega mladinskega gledališča. Njegovo kandidaturo župan podpira. Kot odziv na Jankovićevo vmešavanje je svet Kina Šiška soglasno podal negativno mnenje o kandidatu. Člani sveta dodajajo, da je mnenje odziv na nekorektnost postopka, ne pa mnenje o kandidatu samem. Poudarjajo tudi, da trenutni vršilec dolžnosti direktorja Mitja Bravhar, ki je dolžnosti prevzel po prestopu Simona Karduma v upravo Radiotelevizije Slovenija, uspešno opravlja svoje delo. Poteza sveta je zgolj simbolična, saj nima aktivne vloge pri izvolitvi novega direktorja, temveč o tem odloča mestni svet, v katerem ima Jankovićeva koalicija večino.

OFF sta pripravila vajenec Rok in Luka. 

Vir slike: Arno Mikkor, Flickr