V Ljubljani se danes začenja srečanje Trilateralne komisije, nevladne in zasebne organizacije, ki jo je ustanovil zdaj že pokojni bančnik David Rockefeller, vnuk najbogatejšega Američana vseh časov Johna D. Rockefellerja. Poleg premierja Marjana Šarca bo zbrane nagovoril slovenski član Trilateralne komisije Franjo Bobinac, sicer predsednik uprave Gorenja. Deklarativni cilj organizacije, katere sestanki potekajo za zaprtimi vrati, je tesnejše gospodarsko sodelovanje na globalni ravni, tema tokratnega srečanja lože v Ljubljani pa je prihodnost Evrope desetletje po propadu banke Lehman Brothers.

Na drugem koncu sveta so se predstavniki držav jugovzhodne Azije začeli zbirati v Papui Novi Gvineji, kjer bo ta vikend potekal vrh APEC-a. Prvi je v Port Moresby prispel kitajski predsednik Ši Džinping in se zapeljal po novozgrajeni šestpasovnici, ki jo je financirala ljudska republika sama. 10,6 milijona evrov za prav posebno rdečo preprogo.

Papua Nova Gvineja, najrevnejša članica APEC-a, se je že pred vrhom spopadala s številnimi kritikami zaradi organizacije tega dogodka. Nezadovoljstvo med domačini je nedavno sprožil nakup štiridesetih Maseratijev in treh Bentleyev za cenjene goste. Dodaten ogenj so pod premierjem Petrom O’Neillom zakurila razkritja novinarjev britanskega časnika The Guardian o sumih korupcije pri več poslih v povezavi z gradnjo mostov.

Mnogo višje na lestvici finančne moči je uvrščena Avstralija, ki je temu dejstvu navkljub Mednarodni trgovinski organizaciji prijavila Indijo. Avstralski minister za trgovino Simon Birmingham trdi, da Indija s subvencijami pridelovalcev sladkornega trsa ustvarja globalni presežek. Indija zavrača obtožbe in pravi, da deluje v skladu s pravili in ponuja subvencije zgolj na domačem in ne na tujem trgu.

Posebno kamboško sodišče, zadolženo za sojenje pripadnikom režima Rdečih Kmerov med letoma 1975 in 1979, je Nuona Čeo in Khieuja Samphana obsodilo genocida in zločinov proti človeštvu. Nekdanja vidna člana režima in tesna sodelavca generalnega sekretarja takratne partije Pol Pota sta stara že 92 oziroma 87 let, gre pa za prvo obsodbo, ki je ravnanja oblasti, ki so privedla do smrti četrtine takratnega prebivalstva, označila za genocid.

Sodiščem se za zdaj še vedno uspešno izogiba nekdanji predsednik uprave Agrokorja Ivica Todorić. Zunajobravnavni svet sodišča v Zagrebu je odločil, da je milijon evrov dovoljšen znesek, da Todorić ne bo pobegnil iz države. Dejstvo, da je ob razpisu obtožnice že enkrat prebegnil v London, od koder se je pod prisilo vrnil šele nedavno, sodišča očitno ni zmotilo.

Nekdanji premier Makedonije Nikola Gruevski pa se lastnim korupcijskim procesom izogiba na Madžarskem. Albanske oblasti so razkrile detajle pobega Gruevskega, ki je do prijatelja Viktorja Orbana očitno prispel preko Albanije in se nato kar v vozilu z madžarskimi diplomatskimi tablicami odpravil preko Črne gore na sever. Aktualni premier Zoran Zaev pričakuje, da bo Madžarska Gruevskega izročila Makedoniji, kjer bo lahko začel služiti dveletno zaporno kazen. Najverjetneje zgolj prvo od mnogih.

Še ena korupcijska afera, tista na Češkem, pa grozi tamkajšnjemu premierju Andreju Babišu. Pri aferi, imenovani Štorkljino gnezdo, gre za domnevne poneverbe v zvezi s subvencijami Evropske unije pri gradnji luksuznega hotelskega naselja, v katero naj bi bilo vpleteno eno od Babiševih podjetij. Za razburjenje v vladnem kabinetu in na ulicah Prage je poskrbel Babišev sin s trditvijo, da ga je eden od očetovih sodelavcev odpeljal na Krim, da ne bi javno pričal o nepravilnostih. Premier pravi, da je njegov sin, ki trenutno živi v Švici, psihično bolan in shizofrenik. Ob najavi opozicije, da bo zahtevala glasovanje o nezaupnici, pa je na Facebooku napisal: "Nikoli ne bom odstopil, nikoli. Vsi si to zapomnite: nikoli."

Lovro Lončar, načelnik Upravne enote Ljubljana, je pokazal več razumevanja do nezadovoljstva in odstopil s svoje funkcije. Lončar pravi, da s to potezo ne sprejema odgovornosti zaradi stavke. Ta je bila sicer zaradi odstopa zamrznjena do torka, zahteve zaposlenih, da nočejo več delati nadur, pa ostajajo.

Kaj se zgodi, ko zajebeš Zelene in pošlješ vabilo na soočenje napačnim Zelenim? To smo ugotovili na RŠ-u, ko posledično Tomaža Ogrina iz Zelenih Slovenije nismo gostili na deseti postaji lokalnega volilnega maratona v Ljubljani. Zaradi tega mu v rednem programu dajemo možnost, da odgovori na vprašanja, ki smo jih postavili prisotnim kandidatom na soočenju. 

Izjava