Današnji OFF začenjamo s posebno obletnico. Na današnji dan pred tridesetimi leti se je začelo 14. zasedanje Kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Na njem so slovenski delegati predlagali sprejetje dokumentov, ki bi prinesli več demokracije znotraj Socialistične federativne republike Jugoslavije in njeno prenovo. Ker srbska večina njihovih predlogov ni podprla, je vodja slovenske delegacije Ciril Ribičič v poznih večernih urah 22. januarja 1990 stopil za govornico in dejal. 

Izjava

Napovedal je, da se bodo slovenski komunisti še vnaprej zavzemali za Jugoslavijo kot skupno državo enakopravnih in suverenih republik. Po tem je slovenska delegacija, ki je štela okoli 120 delegatov, protestno zapustila zasedanje. 

Po odhodu slovenskih delegatov je vodja hrvaške delegacije Ivica Račan predlagal, naj kongres prekine svoje delo, dokler se v republiških partijskih organizacijah ne preuči nastalega položaja in poišče rešitve. Sledil je nastop Slobodana Miloševića, ki je ocenil, da bi to pomenilo razpustitev kongresa ter delegate pozval, naj nadaljujejo zasedanje. Kongres je kljub temu svoje delo prekinil, kar so mnogi ocenili kot razpad Zveze komunistov Jugoslavije.

Finančni ministri Evropske unije - z izjemo Velike Britanije - so na prvem letošnjem zasedanju v Bruslju nadaljevali razpravo o reformi območja evra. Decembra so dosegli dogovor o reformi evropskega reševalnega mehanizma, krajše EMS, ki predvideva možnost odobritve posojil enotnemu skladu za reševanje bank, če sredstva sklada ne bodo zadoščala za reševanje bank v območju evra. Zgornja meja te pomoči bo znašala 68 milijard evrov. Podpis spremenjene pogodbe EMS je predviden za marec, njena ratifikacija članic Unije pa bo trajala še vsaj leto dni. Ministri so govorili tudi o financiranju evropskega proračuna. Še vedno je namreč odprto vprašanje financiranja iz zunanjih virov na podlagi medvladnega sporazuma. Končno odločitev naj bi sprejeli v okviru pogajanj o večletnem proračunu EU za obdobje 2021-2027, ki bo potekalo na zasedanjih februarja in marca. 

Borci proti tako imenovanemu desnemu populizmu so se včeraj pred deželnimi volitvami v pokrajini Emilija-Romanja zbrali v Bologni. Demonstranti, so nosili modre balone in raznobarvne sardine, ki so postale simbol tega gibanja. Pokrajina Emilija-Romanja je ena najbogatejših italijanskih pokrajin, kjer je registrirana brezposelnost le petodstotna. Demokratska stranka je na oblasti že 75 let, javnomnenjske ankete pred nedeljskimi deželnimi volitvami pa kažejo, da Ligo Mattea Salvinija podpira kar 45 odstotkov volivcev. Na prejšnjih deželnih volitvah je slednja dobila kar 30 odstotkov glasov. Gibanje sardin je prav v Bologni vzniknilo 14. novembra lani, ko je mesto obiskal italijanski notranji minister. Ta je pred nedeljskimi deželnimi volitvami regijo Salvini prekrižaril podolgem in počez ter v zadnjih tednih - da bi si zagotovil zmago na deželnih volitvah - obiskal več kot sto občin v pokrajini. 

Protestirali so tudi v Parizu in sicer proti osnutku zakona o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. Osnutek novega zakona širi določbe upravičenosti oseb do oploditve z biomedicinsko pomočjo s trenutnih žensk v heteroseksualnih zvezah na samske ženske in lezbične pare. Pripadniki Gibanja za vse, francosko “La manif pour tous”, ki so organizirali tudi množične proteste proti izenačitvi zakonskega stana za vse pare leta 2013, so s seboj pripeljali svoje družine in glasno ponavljali, da gre v samem bistvu za otroke.

Venezuelski opozicijski politik Juan Guaidó in samooklicani predsednik Venezuele je včeraj ponovno prekršil prepoved zapuščanja države in ilegalno prečkal mejo v Kolumbijo, da bi se srečal z ameriškim zunanjim ministrom Mikeom Pompeom. Guaidó, ki - kljub državnemu udaru in podpori Združenih držav Amerike - v Venezueli ni uspel prevzeti oblasti, išče podporo zaveznikov. Po srečanju naj bi odpotoval na svetovni gospodarski forum v švicarski Davos. V začetku januarja je vladajoča socialistična stranka ponovno prevzela nadzor nad ustavodajno skupščino oziroma venezuelskim parlamentom in zaprisegla Luísa Parro. Po zaprisegi so izbruhnili protesti, opozicijski poslanci pa so vdrli v parlament in Guaidóju izglasovali drugi mandat na čelu skupščine. Venezuelski predsednik Nicholas Maduro je sicer za pomlad napovedal nove parlamentarne volitve, ki bi ga ponovno zavihtele na čelo države. Opozicijski poslanci zvesti Guaidoju imajo v venezuelski ustavodajni skupščini sicer še vedno absolutno večino - 112 od skupno 167 poslancev.  Na drugi strani Maduro nadzoruje vrhovno sodišče in državni volilni svet. 

Selimo se v Kanado. Mong Vonžou, finančna direktorica Huaweija, ki je bila decembra 2018 aretirana v Kanadi ob prestopu na letalo, namenjeno v Mehiko, bo danes v Kanadi izpodbijala izročitev ZDA. Tam je obtožena domnevnega kršenja sankcij proti Iranu z namernim zavajanjem bank o dejanskih poslih Huaweija v Iranu. Kanadsko sodišče bo danes poskušala prepričati, da so očitki ZDA politično motivirani. Spomnimo. Vonžou naj bi banko HSBC z lažnimi navedbami o poslih v Iranu izpostavila tveganjem kršitve ameriških sankcij. Z aretacijo najstarejše hčere ustanovitelja Huaweija Rena Žongfeija se je Kanada znašla sredi ameriško-kitajske trgovinske vojne, ki sta jo velesili pred kratkim omilili s podpisom dela trgovinskega sporazuma. Kitajska se je na aretacijo sicer odzvala s povračilnimi ukrepi. Aretirali so nekdanjega kanadskega diplomata Michaela Kovriga in poslovneža Michaela Spavora, ki sta delovala v Severni Koreji ter ju obtožili vohunjenja. Kitajska predlaga izmenjavo Wanzhou za zaprta Kanadčana.

Na sobotnem kongresu stranke DeSUS je mesto predsednice stranke s prepričljivo večino 145 delegatskih glasov prevzela kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. Dosedanji predsednik Karl Erjavec, ki je stranko vodil zavidljivih 15 let, je ob tem napovedal tudi sestop z ministrskega prestola. Pivec se je s predsednikom vlade Marjanom Šarcem že sestala na poglobljenem pogovoru. Beseda je med drugim nanesla na afero SRIPT, to je Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo Turizem, ko je poročilo gospodarskega ministrstva pokazalo neskladje med izplačanimi plačami in opravljenim delom ministrice Pivec. Šarec je bil z njeno razlago zadovoljen in ne dvomi v njeno nedolžnost. Medtem ko določen del strankarskega telesa objokuje konec Erjavčeve slovenske politike, druga stran uživa v zadovoljstvu in premišljuje prihodnost upokojenske demokracije. Anita Manfreda, predsednica občinskega odbora Desus Šempeter-Vrtojba, je z rezultatom volitev zadovoljna, smo lahko slišali na Radiu Robin.

Izjava