Iztekel se je rok, ki ga je zveza zahodnoafriških držav Ecowas hunti v Nigru postavila prejšnji teden, da izpusti v vojaškem udaru odstavljenega predsednika Mohameda Bazouma in mu ponovno prepusti oblast. V primeru, da tega ne stori, je Ecowas zagrozil z vojaškim napadom. V nigerski prestolnici Niamey so potekali protesti v podporo vojaški oblasti in proti intervenciji Ecowasa. Hunta je naznanila, da je v pričakovanju invazije zaprla zračni prostor nad državo za vsa zračna plovila. Države Mali, Burkina Faso in Gvineja, katerih članstvo v Ecowasu je suspendirano, so že prejšnji teden napovedale, da se bodo v primeru invazije postavile na stran hunte v Nigru. Če Ecowas misli resno, to ne bo njegovo prvo vojaško posredovanje. Nazadnje je Ecowas leta 2017 vojaško prisilil nekdanjega gambijskega predsednika, da sestopi z oblasti po tem, ko ni hotel priznati poraza na volitvah.

Voditelju največje indijske opozicijske stranke Indijski nacionalni kongres, Rahulu Gandhiju, je zvezni parlament vrnil poslanski mandat. Tega je Gandhi izgubil, ko ga je sodišče v zvezni državi Gudžarat obsodilo na dve leti zapora zaradi razžalitve premiera Narendre Modija. Prejšnji petek je vrhovno sodišče obsodbo zadržalo, s čimer mu je ponovno omogočilo opravljanje poslanske funkcije in kandidiranje na splošnih volitvah prihodnje leto.

Medtem je v sosednjem Pakistanu sodišče v Islamabadu obsodilo nekdanjega premiera Imrana Khana na tri leta zapora zaradi korupcije. Khan je že začel prestajati kazen v zaporu v Rawalpindiju. Obsodba mu za pet let prepoveduje tudi opravljanje političnih funkcij, torej jeseni ne bo mogel kandidirati na splošnih volitvah. Obramba že od začetka trdi, da je proces proti nekdanjemu premieru političen. Podobnega mnenja so tudi protestniki, ki so maja, takoj po Khanovi aretaciji, napadli vladne in vojaške stavbe po državi. Khanova stranka Pakistansko gibanje za pravico je na višjem sodišču vložila pritožbo.

Kamboški kralj je imenoval Huna Manêta, sina dosedanjega premiera Hŭna Sena, za novega predsednika vlade. Hŭn Sên je Kambodži vladal neprekinjeno od leta 1985. Na zadnjih splošnih volitvah je njegova Kamboška ljudska stranka osvojila več kot 80 odstotkov glasov. Opozicijski Stranki soja sveče je volilna komisija prepovedala kandidaturo zaradi tehnično nepravilne prijave. Hŭn je odstopil tri dni po volitvah in napovedal, da bo premiersko mesto predal sinu.

Ruskemu opozicijskemu politiku Alekseju Navalnemu je moskovsko sodišče podaljšalo zaporno kazen na 19 let posebnega režima. Sodišče ga je spoznalo za krivega ustanavljanja ekstremistične organizacije, financiranja ekstremizma in rehabilitacije nacizma. Sojenje je bilo za javnost zaprto, potekalo pa je v zaporu v Melehovem, kjer je Navalni od januarja 2021 že prestajal devetletno zaporno kazen. Na devet let je bil obsojen zaradi kršenja pogojev izpusta po prvi obsodbi zaradi poneverbe, ko je zapustil državo. 

Filipinske oblasti so obtožile kitajsko obalno stražo, da je z uporabo vodnega topa blokirala tovorne ladje filipinske vojne mornarice. Incident se je zgodil blizu atola Ayungin v Južnokitajskem morju, 200 kilometrov od Filipinov in 1000 kilometrov od kitajskega otoka Hainan. Atol, ki je trenutno pod nadzorom filipinske vojske, je predmet ozemeljskega spora med Kitajsko in Filipini. Zaradi incidenta je filipinski minister za zunanje zadeve na zagovor poklical kitajskega veleposlanika.

Vlada je na sobotni izredni seji sprejela začasne ukrepe po najhujših poplavah v zgodovini Slovenije. Rdečemu križu in Karitasu je namenila 10 milijonov evrov za pomoč na prizadetih območjih. Sprejela je odlok o začasnih ukrepih v upravnih zadevah, po katerem so vsi procesni roki podaljšani za sedem dni. Podaljšani so roki za izpolnitev materialnih obveznosti, državljani lahko vloge oddajo na katerikoli upravni enoti. Elektronske vloge se lahko oddajo brez elektronskega podpisa. Vlada je odločila, da so trgovine lahko odprte tudi v nedeljo. Država je sprožila evropski mehanizem za civilno zaščito, v okviru katerega prosi predvsem za težko mehanizacijo za odstranjevanje naplavin in zagotavljanje prevoznosti cest ter izdelavo satelitskih zemljevidov za oceno stanja na prizadetih območjih. Za pomoč je zaprosila tudi sosednje države. Policija je preklicala poostren nadzor hitrosti na cestah. Minister za gospodarstvo Matjaž Han je napovedal, da bo država subvencionirala odsotnosti z dela do 100 odstotkov v podjetjih z veliko škodo.

 

Vir fotografije: Ljuba Brank, Wikimedia Commons