Argentinski sindikati so se podali na ulice Buenos Airesa z zahtevo po več delovnih mestih in z nasprotovanjem predlaganim gospodarskim reformam predsednika Mauricia Macrija. Slednji se s ciljem obuditve argentinskega gospodarstva in pridobivanja tujih investitorjev zavzema za zmanjšanje cene delovne sile. Vodja največjega argentinskega sindikata CGT Juan Carlos Schmid je na protestu napovedal, da se bodo sindikati v septembru sestali in razpravljali o potencialni stavki. Predsednik Macri je napovedal, da bodo reforme postopne in ne celovite, kot so bile v sosednji Braziliji. Na primarnih volitvah avgusta, ki služijo kot vstopnica za prihajajoče parlamentarne volitve oktobra, je Macrijeva desnosredinska koalicija Cambiemos dosegla 36 odstotkov glasov in s tem kar 15 odstotkov več kot drugouvrščena stranka.

V iranskem zaporu Raja’i Shahr gladovno stavka okoli 15 političnih zapornikov. Slednje so skupaj s približno 40 drugimi nedavno in nenapovedano premestili v na novo odprti del zapora, tako imenovan Oddelek 10, kjer so razmere po poročanju Amnesty International nevzdržne. Zapornikom je onemogočena redna oskrba s pitno vodo in hrano, okna v celicah so prekrita s kovinskimi ploščami, prav tako pa jim niso dovoljeni obiski. Zdravje šestih zapornikov je v zadnjem času močno nazadovalo, vendar pa jim direktor zapora noče odobriti zdravljenja v bolnišnici zunaj zapora.

V zadnjih zračnih napadih na Rako, ki jih izvajajo Združene države Amerike, je bilo ubitih do sedaj največ civilistov. V zadnjem tednu je število smrtnih žrtev naraslo na 170, v mestu pa je ujetih še 25 tisoč ljudi. Ofenzivo na Rako s ciljem izriniti pripadnike Islamske države iz mesta so Sirske demokratske sile s podporo ZDA pričele v začetku junija letos. Že od septembra lani koalicija bombardira tarče v Raki, ki domnevno pripadajo Islamski državi, vendar to počne brez odobritve vlade v Damasku ali mandata Združenih narodov.

Evropska združenja kmetov so na Evropsko komisijo poslala zahteve po večji transparentnosti pri trgovanju s hrano in po močnejši zaščiti proizvajalcev hrane proti ekonomsko močnejšim trgovcem. Po poročanju zveze evropskih kmetovalcev in agrokooperativ Copa in Cogeca so zaslužki kmetovalcev v povprečju 40 odstotkov končne prodajne cene. V najslabših primerih kmetovalci dobijo le 20 odstotkov končne prodajne cene, njihovi vložki pa so največji v prehrambeni verigi.

Evropska komisija je naznanila, da bo pričela s podrobno preiskavo o združitvi nemškega farmacevtskega podjetja Bayer in ameriškega agrokemijskega podjetja Monsanto. Septembra 2016 je Bayer z menedžerji Monsanta dosegel dogovor o kupni ceni 56 milijard evrov. Združitev podjetij bi ustvarila največje podjetje na svetu, ki proizvaja tako semena kot pesticide. To je zaskrbelo kmetovalce, okoljevarstvenike in konkurenčna podjetja. Evropska komisija s preiskavo začenja zaradi strahu, da bo združitev dveh velikanov povzročila zmanjšanje konkurenčnosti na določenih področjih, kar bi lahko potencialno pomenilo višje cene, slabše izdelke in manj izbire. Evropska komisija ima moč preklicati združitev podjetij. V nedavnih združitvah kemičnih podjetij Dow in Dupont ter ChemChina in Syngenta je Evropska komisija te odobrila, vendar so morala podjetja najprej pristati na ohranitev obstoječih cen pesticidov in drugih proizvodov ter na visoke koncesije.

Avtobusno podjetje Arriva Group, ki je v lasti nemškega podjetja Deutsche Bahn, je prevzelo 78 odstotni delež hrvaškega prevoznika Autotrans. Slednji je največji avtobusni prevoznik na Hrvaškem, ki zaposluje nekaj več kot 1300 delavcev in deluje na približno 500 linijah. Nakup Autotransa je del strategije podjetja Arriva, ki predvideva širjenje na trge centralnih in vzhodnoevropskih držav. Podjetje je lani imelo 5 milijard evrov prihodkov in investiralo okoli 360 milijonov evrov v širjenje linij po evropski celini. V slovenskih podružnicah podjetja Arriva so sicer vozniki včeraj napovedali začetek stavke, med drugim zaradi neobstoja kolektivne pogodbe in slabih delovnih pogojev v podjetju. Stavka se bo pričela 4. septembra.

Minister za kulturo Anton Peršak je sprožil postopek za razrešitev direktorja Slovenske filharmonije Damjana Damjanoviča. Do ministrove odločitve se bosta 5. septembra na skupni seji opredelila tudi svet in strokovni svet zavoda SF. Zaposleni v filharmoniji že leto in pol opozarjajo na neprimernost Damjanoviča za funkcijo, ki jo opravlja. Marca lani so mu izglasovali nezaupnico, decembra so izvedli opozorilno stavko, januarja pa še stavko na delovnem mestu. Takrat je minister za kulturo objavil razpis za novega direktorja, ki bi moral 1. julija prinesti zamenjavo na funkciji. Ker se to ni zgodilo, so zaposleni izvedli še protestni shod, na katerem so s podporo obeh sindikatov in predsednikov obeh svetov zavoda Slovenska Filharmonija ponovno predstavili vse nepravilnosti v Damjanovičevem direktovanju.

Ministrstvo za delo je v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje predstavilo štiri nove ukrepe aktivne politike zaposlovanja, usmerjene proti različnim ciljnim skupinam. Te vključujejo mlade brezposelne, brezposelne nad 50 let starosti, težje zaposljive osebe in tiste s terciarno izobrazbo. Ukrepi vključujejo predvsem podeljevanje subvencij delodajalcem v primeru, da zaposlijo brezposelne iz teh štirih skupin.