PrekinitOFF BHRT
Izraelska genocidna vojska je napadla policijsko postojanko v begunskem taborišču Bureidž in v Kan Junisu v Gazi. Vojska je minulo noč izvedla ločena zračna napada, pri čemer je ubila šest policistov. Iz medicinskega kompleksa Nasser v Kan Junisu sporočajo, da je bilo tja pripeljanih več ranjenih Palestincev. Govornik palestinskega uporniškega gibanja Hamas, Hazem Qassem, opozarja na porast števila smrtnih žrtev v enklavi, kljub podpisu premirja oktobra lani. Čeprav so okupatorske oblasti delno odprle mejni prehod Rafa na meji z Egiptom, gibanje med državama ostaja omejeno. Al Džazira medtem poroča, da več kot tisoč Palestincev, ki nujno potrebujejo medicinsko pomoč, zaradi barikade meje te ne more pridobiti. Tovornjaki s humanitarno pomočjo, ki v Gazo vstopajo, pa ostajajo kritično nezadostni.
Pakistanska vojska je zjutraj izvedla bombni napad na afganistansko prestolnico Kabul ter provinci Kandahar in Paktika. Pakistanski minister Attaullah Tarar trdi, da so v napadu ubili 133 in ranili več kot 200 afganistanskih talibanov. Napad so pakistanske sile izvedle le par ur po tem, ko je afganistanska vojska v obmejnem napadu ubila 55 pakistanskih vojakov in nekatere vzela kot talce. V mestu Kandahar v istoimenski provinci je namreč sedež talibanov, ki jih pakistanske oblasti vidijo kot izrazito grožnjo, češ da v sosednjo državo širijo terorizem. V minulih mesecih se je odnos med stranema izrazito poslabšal, zlasti ob mejah, ki so bile posledično v večini zaprte. Podoben napad na Kabul je pakistanska vojska izvedla konec lanskega leta, ko je napadla pripadnike Tehrik-e-Taliban Pakistan, krajše TTP, pakistanske veje talibanov.
Srbski kmeti tudi danes nadaljujejo z blokado cest na nekaj manj kot 80 lokacijah po državi. V jutranjih urah je voznik kombija poskušal prebiti blokado v bližini vasi Bresnica kod Čačka in tam ranil enega izmed kmetov. Ranjenega so najprej odpeljali v bližnjo bolnišnico, a je bil zaradi hudih telesnih poškodb premaknjen v univerzitetni klinični center v Kragujevcu. Protesti kmetov potekajo že več kot dva tedna kot odraz slabih razmer na področju kmetijstva. Glavni problem so predvsem nizke cene uvoza mleka. V zadnjem posvetu predstavnikov kmetov z ministrstvom minuli teden so namreč obljubili izpolnitev dveh izmed šestih zahtev. Kljub temu kmeti izpostavljajo, da še vedno ni prišlo do konkretnih rešitev.
Bosanska javna radiotelevizija je včeraj za en dan ustavila programe zaradi neplačanih dolgov Evropski radiodifuzni zvezi. Ta znaša dobrih 11 milijonov evrov plus obresti z rokom odplačila konec februarja. Če znesek v naslednjih dneh ne bo odplačan, bo program trajno ukinjen, njihovi bančni računi pa blokirani. Tako ne bi šlo zgolj za prekinitev oddajanja in plačevanja zaposlenih, ampak tudi za propad celotne državne komunikacijske infrastrukture. Čeprav državljani zakonsko predpisano plačujejo mesečni prispevek javnemu mediju, je ta zadnje desetletje v finančni krizi. Radiotelevizijski prispevek sta dolžna pobirati tudi glavna dva državna javna medija Federalna televizija in RTRS Republike Srbske, vendar slednja bosanski radioteleviziji ni nakazala nobenega denarja že od leta 2015. Radiotelevizija BiH trenutno dolguje več kot 47 milijonov evrov.
Zaključili so se pogovori med Združenimi državami Amerike in Iranom o iranskem jedrskem programu, a brez dogovora. Ameriški predsednik Donald Trump od začetka pogovorov grozi z vojaškim napadom na Iran v primeru, da se ti ne zaključijo z zanj všečnim dogovorom. Pogajanja se bodo sicer nadaljevala prihodnji teden na Dunaju.
Kubanske oblasti so 10 moških, ki so na gliserju potovali iz Združenih držav, obtožile poskusa izvedbe kampanje nasilja. Z dejanjem so, kot trdijo oblasti, želeli oslabiti njihovo moč na otoku. V obstreljevanju s kubanskimi mejnimi policisti so umrli štirje, preostalih šest v državi prejema medicinsko pomoč. Kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel je streljanje, ki so ga spočeli možje na vodi, označil kot teroristično dejanje, rekoč da gre za direkten poskus vmešavanja v suverenost države. Oblasti ZDA kakopak zanikajo kakršnokoli vključenost v napad, a obljubljajo preiskavo dogodka.
Na Kitajskem je pred največjim letnim političnim sestankom prihodnji teden odpoved dobilo 19 uradnikov, med njimi 9 vojaških. Njihovo odstavitev s funkcij je brez konkretnega razloga napovedal glavni zakonodajni organ — Stalni odbor Nacionalnega ljudskega kongresa. Pred nekaj tedni je predsednik Xi Jinping s pozicije umaknil tudi generala in tesnega zaveznika Zhang Youxia, ki je bil obtožen resnih kršitev discipline in zakona. Politična čistka, ki se je začela oktobra lani z odstranitvijo devetih vojaških generalov, je del predsednikovega boja proti korupciji. Na tisoče delegatov se bo prihodnji teden zbralo v Pekingu, kjer bo po dveh zasedanjih vlada predstavila petletni načrt s ključnimi političnimi in gospodarskimi cilji.
V poročilu Mednarodna organizacija za migracije ugotavlja, da je lani na migracijskih poteh po vsem svetu umrlo ali je pogrešanih nekaj manj kot 8 tisoč migrantov. Zaradi močnega upada finančnih sredstev humanitarnim organizacijam številu smrtnih žrtev tudi ni več možno natančno slediti, zato domnevajo, da jih je bilo veliko več. Največjo nevarnost predstavljajo morske poti, zlasti na Sredozemlju.
Stranka Glas upokojencev Pavla Ruparja je vložila sodbo proti javni RTVS, ker so prijavo na predvolilna soočenja določili že pred začetkom uradne volilne kampanje. S tem so stranki tako rekoč onemogočili sodelovanje na televizijskih soočenjih. Da bi se teh vendarle lahko udeležili, od upravnega sodišča zahtevajo, da razveljavi odločitev o njihovi izključitvi in izda začasno odredbo. V tako rečeno občutljivem delu kampanje se s podobno težavo spopadajo tudi v stranki Karla Erjavca – Zaupanje, ki je minuli teden prav tako vložila sodbo. Menijo namreč, da je postavljeni rok za prijavo na soočenja, ki so ga zamudili, nezakonit.
Dodaj komentar
Komentiraj