Evropski parlament je s 488 glasovi za, 197 proti in 48 vzdržanimi izglasoval sprožitev postopka za uveljavitev 7. člena Pogodbe Evropske unije proti Madžarski. Sedmi člen predvideva odvzem volilne pravice državi članici v Svetu Evropske unije. Vendar je takšen razplet malo verjeten, saj ga morajo soglasno odobriti vse ostale države članice. Madžarska naj namreč ne bi sledila osnovnim vrednotam Evropske unije, saj naj bi bile v njej ogrožene svoboda izražanja, akademska svoboda, pravice manjšin, beguncev in podobno. Prav tako je parlament s 438 glasovi za, 226 proti in 39 vzdržanimi sprejel reformo avtorskega prava. Več o tej v kulturnih novicah.

Evropsko sodišče je razsodilo, da katoliška cerkev ni imela pravice odpustiti zaposlenega, ker se je ločil in na novo poročil. S tem naj bi kršil katoliško pojmovanje o svetosti zakonskega stana. Tudi cerkev po mnenju sodišča namreč ne sme diskriminirati zaposlenih na podlagi njihovih stališč. Gre za drugo takšno sodbo, potem ko je Evropsko sodišče aprila letos razsodilo, da imajo sodišča pravico preučevati, ali je cerkev upoštevala delavske pravice svojih zaposlenih, predvsem, ali njeni zaposleni trpijo diskriminacijo na podlagi vere. Cerkev je imela do tedaj na tem področju avtonomijo, ki ji jo zagotavlja tudi Pogodba Evropske unije. Izpovedno pripadnost cerkvi sme ta po razsodbi sodišča upoštevati zgolj pri poklicih, kjer je to pomembno in upravičeno. Proces je takrat sprožila ženska, ki se je prijavila na delovno mesto v dobrodelni organizaciji nemške evangeličanske cerkve, a je niso sprejeli zaradi njenega pomanjkanja veroizpovedi.

V Braziliji je Luiz Inacio "Lula" da Silva umaknil kandidaturo za predsedniškega kandidata. Leva Stranka delavcev je namesto njega za svojega kandidata imenovala Fernanda Haddada. Na začetku septembra je vrhovno volilno sodišče Luli postavilo rok, naj odstopi od predsedniške tekme. Po tako imenovanem zakonu o čisti državi ne sme kandidirati nihče, ki je bil obsojen resnih kriminalnih dejanj. Lula pa se zaradi obsodbe korupcije trenutno nahaja v zaporu. Sodni proces je sicer označil za političnega. Lula je predsednikoval v letih 2003 in 2010, v tem času pa uvedel številne prosocialne reforme, pri čemer je revščina upadla za več kot 50 odstotkov. Zaradi tega mu je ob koncu njegovega mandata podporo izreklo dobrih 90 odstotkov prebivalstva. Tudi po trenutnih anketah se mu je obetala najvišja podpora med kandidati. Njegov nadomestni kandidat Haddad pa po javnomnenjskih anketah nekoliko zaostaja za desničarskim kandidatom Jairom Bolsonaro, ki mu je podpora v zadnjih dneh narasla, potem ko je bil med izvajanjem politične kampanje zaboden in ranjen.

Medtem se je v Braziliji sestala Mednarodna komisija za kite. Komisija je zavrnila predlog vzpostavitve območja zatočišča za kite v južnem Atlantiku. Predlog je sicer podprlo 39 držav, proti pa jih je bilo 25, torej ni dosegel zahtevane tričetrtinske večine. Med nasprotnicami so bile Japonska, Južna Koreja, Norveška in Rusija, ki so na zasedanju trdile, da potrebe po takšnem zatočišču ni, saj na predlaganem območju že sedaj ni komercialnega lova na kite. Komercialno lovljenje kitov je sicer prepovedano od 80-ih let prejšnjega stoletja, Japonska pa letos predlaga ponovno dovoljeno lovljenje v omejenih količinah.

V Maroku je v veljavo stopil februarja sprejeti zakon, ki uvaja strožje kazni za različne oblike nasilja tako v javni kot zasebni sferi. Kazni za nasilje se razpenjajo med enim mesecem in petimi leti zapora, denarne kazni pa v vrednosti od slabih 200 do 900 evrov. Kljub temu da zakon uvaja kriminalizacijo spletnega nadlegovanja in prisilne poroke, pa ne vključuje nasilja v družini in medpartnerskega nasilja ter posilstva med zakoncema ne obravnava kot takega. Organizacija Human Rights Watch zakon kritizira tudi zato, ker ne predvideva finančne in druge pomoči žrtvam nasilja. Po ugotovitvah nacionalne ankete iz leta 2009 je skoraj 63 odstotkov Maročank že izkusilo fizično, psihično, spolno ali ekonomsko nasilje.

Novice iz Slovenije

Informacijska pooblaščenka je ugotovila, da je SDS z aplikacijo Prepričaj prijatelja, ki jo je uporabljala pred volitvami, kršila uredbo o varstvu osebnih podatkov. Podpornik SDS-a je namreč v aplikacijo lahko vnesel podatke o imenu, spolu in starosti prijatelja, ta pa je na e-naslov prejel razlago ključnih točk strankinega volilnega programa. V stranki so takrat trdili, da podatkov niso shranjevali in obdelovali, temveč jih uporabili zgolj za enkratno personalizirano sporočilo. Informacijska pooblaščenka pa je ugotovila, da je šlo prav za množično obdelavo osebnih podatkov, da prejemniki niso bili obveščeni o tem, da aplikacija njihove podatke obdeluje, ter da tudi pošiljatelji niso bili seznanjeni s tem, da aplikacija vsebino sporočila prilagodi glede na vnesene podatke. Kljub temu se prekrškovni postopek ne more začeti, dokler ne bo sprejet nov zakon o varstvu osebnih podatkov, ki bi predpisoval sankcije za takšne kršitve.

Ženski lobi opozarja na upad deleža žensk v Državnem zboru, kjer je upadel s 33 na 23 odstotkov, in vladi, kjer je s 50 upadel na 23 odstotkov. Vijolica Neubauer iz Ženskega lobija razloži, kako bi bilo treba spremeniti volilno zakonodajo, da bi imele ženske več možnosti za politično udejstvovanje.

Izjava

Neubauer pa ne moti zgolj volilni sistem, temveč tudi medijsko predstavljanje ženskih kandidatk v času volilne kampanje.

Izjava