Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Federica Mogherini je sporočila, da bo EU sprejela ustrezne ukrepe proti ZDA, potem ko so slednje v celoti uveljavile tako imenovan Helms-Burtonov zakon. Zakon odpira pot tožbam Američanov proti tujim podjetjem, ki na Kubi koristijo premoženje, ki je bilo nacionalizirano po kubanski revoluciji leta 1959. Zakon je bil sicer spisan že pred 23 leti, a ga predsedniki pred Donaldom Trumpom niso uveljavljali v celoti, predvsem zaradi pomislekov v Evropi in Kanadi, kjer veliko podjetij posluje z omenjenim premoženjem. Po besedah Mogherinijeve zakon krši mednarodno pravo, Evropska unija pa bo ukrepe sprejela tudi v odnosu do svojih pravic v okviru Svetovne trgovske organizacije ter preko uporabe posebnega akta EU, ki omogoča povrnitev škode zaradi ameriških sankcij in izniči učinek tujih sodišč, ki temeljijo na teh sankcijah.

Ameriški minister za energetiko Rick Perry bo v Bruslju podpisal dve izvozni naročili za utekočinjeni zemeljski plin, s katerim se bo od leta 2020 ameriški izvoz v Evropo podvojil na 112 milijard kubičnih metrov plina letno. Perry je v nagovoru novinarjem v Bruslju slavil dogovor s še neimenovanimi podjetji in posledično povečano sodelovanje med Združenimi državami in Evropo. Citiramo: “Združene države po 75 letih po osvoboditvi izpod nacistične Nemčije ponovno dostavljajo obliko svobode na evropsko celino, tokrat ne v obliki mladih ameriških vojakov, temveč v obliki utekočinjenega zemeljskega plina.” Konec citata.

“Plin svobode”, kot ga je tudi poimenoval Perry, bi utegnil zmanjšati zanašanje evropskih držav na ruski plin. Tokratni dogovor sledi skupni izjavi, ki sta jo junija lani podala predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker in ameriški predsednik Donald Trump, v kateri sta se zavezala k močnejšemu strateškemu sodelovanju EU in ZDA na področju energetike.

Ameriški pravosodni minister William Barr je odpovedal drugi dan pričevanja pred predstavniškim domom, ki bi zadeval njegovo ravnanje pri posebni preiskavi Roberta Muellerja o ruskem vmešavanju v ameriške volitve ter Trumpovem oviranju te preiskave. Barr je bil odgovoren za izdajo skrajšane različice Muellerjevega poročila, na podlagi katerega je odbor za pravosodje v predstavniškem domu, ki je večinsko demokratski, podal sodni poziv za pridobitev celotnega poročila. Včeraj je sicer Barr opravil pričanje v senatu, ki je večinsko v rokah republikancev, odbor za pravosodje v predstavniškem domu pa se bo v prostoru za zaslišanje sestal sam, pred praznim stolom, na katerem bi moral sedeti Barr. Ameriško ministrstvo za pravosodje je sporočilo tudi, da sodnega poziva ne bo upoštevalo.

Ostajamo v deželi svobodnih in pogumnih, kjer je Florida postala še petnajsta zvezna država, v kateri bodo učitelji v šolah lahko nosili orožje. Na Floridi se je program, namenjen preprečitvi streljanj v šolah, začel po množičnem streljanju v Parklandu lanskega februarja. V sklopu programa so lani sprejeli zakon, ki je dovoljeval nošenje orožja nekaterim članom osebja v šolah. Zdaj pa sta floridski senat in predstavniški dom sprejela tudi zakon, ki šolskim okrajem omogoča, da učitelje prijavijo na usposabljanje, ki bi jim dovoljevalo nositi orožje tudi v učilnicah. V ZDA v boju proti množičnim streljanjem v zadnjih letih vse več zveznih držav sprejema podobno zakonodajo. Odločitev, da oborožijo učitelje, je sicer na posameznih šolskih okrajih, ker pa teh informacij v večini zveznih držav niso dolžni sporočiti, nihče ne ve zares koliko šol se za tak ukrep odloči.

Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal odlok, ki bo določenim Ukrajincem omogočil, da bodo lažje prišli do ruskega državljanstva. V prvi vrsti bo novo pravilo veljalo za Ukrajince, ki imajo dovoljenje za prebivanje v Rusiji, prav tako za tiste, ki so bili rojeni na polotoku Krim, a so ga zapustili, preden ga je Rusija leta 2014 aneksirala. Že prejšnji teden je Putin sicer podpisal tudi odlok, po katerem bi pridobitev državljanstva olajšal prebivalcem v separatističnih republikah Donjeck in Lugansk na vzhodu Ukrajine. V odziv na to potezo je podobne ukrepe napovedal tudi novoizvoljeni predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski, ki je napovedal, da bo državljanstvo dal posameznikom, ki trpijo pod avtoritarnimi režimi, predvsem pa Rusom.

Mednarodno športno razsodišče je zavrnilo pritožbo južnoafriške atletinje in olimpijske zmagovalke Caster Semenya zaradi novih pravil, ki določajo maksimalno količino testosterona za tekačice na srednje proge. Razsodišče je pravilo Mednarodne atletske zveze sicer označilo za diskriminatorno, a dodalo, da je tovrstna diskriminacija potrebna, da se zaščiti integriteto ženskega teka na srednje proge. Tako imenovano pravilo o hiperandrogizmu sicer zadeva zgolj določene discipline. Zaradi pomanjkanja dokazov o prednosti, ki bi jih višje ravni testosterona prinašale v teku na daljše proge, na primer pravilo ne velja za teke na razdalje od 1500 metrov naprej. V kolikor bi atletinje s povišanimi ravnmi testosterona želele nastopati v disciplinah, za katere to pravilo velja, morajo z jemanjem zdravil predpisano raven vzdrževati vsaj šest mesecev pred tekmovanjem. Novo pravilo bo stopilo v veljavo 8. maja, južnoafriška atletska zveza pa je napovedala pritožbo.

Ciprski pravosodni minister Ionas Nicolaou je podal odstop, potem ko so bile oblasti na Cipru deležne kritik na račun odziva na poboje sedmih žensk v državi. Preiskava o umorih je stekla 14. aprila, čeprav so prve prijave o pogrešanih žrtvah bile podane že pred tremi leti. Ker so bile med izginulimi ženskami izključno priseljenke, ki so živele na Cipru, so bile ciprske oblasti deležne obtožb o rasizmu. Nicolaou je v odstopni izjavi prevzel politično odgovornost in pozval k neodvisni preiskavi, ki bi razkrila luknje v postopkih, ki so dopustile, da primer toliko časa ni bil zaznan.