Sankcije, ki predvidevajo prepoved potovanj in poslovanja, veljajo za vodjo poslanske skupine Hezbolaha Mohameda Hasana Rada in poslanca Amina Šerija. Ukrepanje ameriškega ministrstva za finance ameriškim državljanom prepoveduje, da bi poslovali z omenjenima posameznikoma. Za libanonska poslanca pa veljajo sankcije, ki blokirajo vsa sredstva, ki jih imata v Združenih državah. Prav tako omejuje njun dostop do finančnega sistema ZDA. Finančno ministrstvo ZDA  sankcije utemeljuje s tem, da naj bi Hezbolah izkoriščal svoje politične operativce v Libanonu za pridobivanje finančne in varnostne podpore s strani državnih ustanov. Hezbolah kot teroristično organizacijo v celoti označujejo le ZDA, Kanada, Izrael, Nizozemska in države članice Sveta za sodelovanje zalivskih držav, medtem ko ostale države priznavajo razliko med političnim in vojaškim krilom Hezbolaha. Spomnimo, da Hezbolah poleg svojega vojaškega krila deluje tudi kot parlamentarna skupina in družbeno gibanje, ki vključuje prenekatere socialne dejavnosti v južnem predmestju Bejruta in širom Libanona. 

V Papui Novi Gvineji že več dni potekajo boji med tamkajšnjimi plemeni, ki so doslej zahtevali najmanj 24 smrtnih žrtev, med njimi več žensk in otrok. Nedavno imenovani premier Papue Nove Gvineje James Marape, ki prihaja z območja, na katerem poteka nasilje, je poudaril, da bo za morilce uporabil najstrožje zakonske ukrepe. V Papui Novi Gvineji je smrtna kazen zakonita. Zakaj je prišlo do spopadov, ni znano, a gre pri številnih spopadih za posledico starih zamer, ki so posledica posilstev, kraj ali sporov za meje ozemlja plemen. 

Mehiški finančni minister Carlos Urzua je podal odstopno izjavo. Kot razlog je navedel navzkrižje interesov v administraciji mehiškega predsednika Andresa Manuela Lopeza Obradorja. Urzua je bil kritičen tudi do Obradorjeve politike zaposlovanja. V odstopnem pismu je predsedniku Obradorju očital, da je glavni krivec za konflikt interesov v mehiški vladi. Obrador je za namestnika finančnega ministra imenoval Artura Herrero. Obrador je od začetka mandata decembra lani trdil, da Mehika ne bo povečala svojega dolga. Obljubljal je, da bo njegova administracija uspela plačati za ambiciozne socialne programe s prihranki, ki bi jih pridobili z izkoreninjenjem korupcije. Zaradi pretresov na oblasti je sicer mehiški peso izgubil skoraj dva odstotka vrednosti. 

Velika Britanija in Francija bosta namestili dodatne posebne sile v Siriji, da bodo lahko ZDA umaknile svoje kopenske enote iz trenutnega boja proti preostalim silam Isis. Ameriški uradniki so v torek poročali, da bosta Britanija in Francija prispevali 10 do 15 odstotkov več elitnih vojakov. V začetku tega tedna se je izkazalo, da je Nemčija zavrnila zahtevo za napotitev kopenskih enot v Sirijo. Trump se zavzema za umik vseh ameriških kopenskih enot iz Sirije, kar je privedlo do odstopa njegovega obrambnega sekretarja Jamesa Mattisa decembra lani. Takrat je bilo v Siriji med 2.000 in 2.500 ameriških vojakov. Prehiter umik bi sicer lahko predstavljal priložnost za Isis, da se okrepi in prerazporedi.

Francoski poslanci so sprejeli zakon o boju proti spletnemu sovražnemu govoru, ki bo socialna medijska omrežja obvezal, da v 24 urah odstranijo sovražni govor in ustvarijo nov gumb, ki bo uporabnikom omogočal, da jih obvestijo o zlorabi. Člani spodnjega doma parlamenta so zakon, ki so ga oblikovali po nemški zakonodaji, ki je začela veljati lani, izglasovali s 434 glasovi za in 33 proti. 66 poslancev se je vzdržalo glasovanja. Spletna mesta, ki ne bodo ravnala v skladu z zakonom in ne bodo odstranila sovražnih komentarjev, bodo morala plačati denarno kazen v višini do 1,4 milijona dolarjev. 

Nizozemsko sodišče je razsodilo proti skupini amsterdamskih prebivalcev, ki so poskušali blokirati gradnjo spomenika holokavstu v njihovem okraju. Sodišče je podalo izjavo, da je spomenik v javnem interesu, kar odtehta pritožbe prebivalcev. Lokalna vlada Amsterdama je izdala gradbeno dovoljenje za projekt že leta 2017, vendar ga je lokalno prebivalstvo ustavilo. Prebivalci so v svoji tožbi trdili, da niso bili vključeni v proces načrtovanja projekta. Poudarili so, da niso proti spominu na holokavst na splošno, ampak proti gradnji spomenika na izbrani lokaciji. Ena glavnih točk spora je bila velikost spomenika in posek 24 dreves, ki jih bo treba odstraniti iz parka, v katerem bodo zgradili spomenik.

Egipčanska vojska je napovedala ustanovitev novega lokalnega prevoznega podjetja, imenovanega "Dubci Smart Transport", s katerim bo skušala konkurirati ameriškemu Uberju in njegovemu hčerinskemu podjetju Careem iz Združenih arabskih emiratov. Dubci je mobilna aplikacija, ki bo uporabnikom omogočila, da bodo lahko rezervirali osebne avtomobile, avtobuse, jahte, helikopterje in motorna kolesa. Ustanovitev podjetja Dubci je posledica sporov med egiptovskimi obveščevalnimi službami in podjetjem Uber, saj ameriško podjetje ni želelo predati podatkov o svojih strankah.