V Bejrutu, glavnem mestu Libanona, je zaradi nepravilnega shranjevanja amonijevega nitrata prišlo do eksplozije, ki je do sedaj terjala več sto življenj. Amonijev nitrat je spojina, ki se uporablja kot umetno gnojilo, uporabiti pa ga je mogoče tudi za izdelavo bomb. V tem primeru naj bi šlo za gnojilo, ki so ga leta 2014 zasegli s tovorne ladje in je kar šest let čakalo na prodajo ali pa uničenje. Predsednik Michel Aoun je oznanil, da je možna razglasitev dvotedenskega izrednega stanja, hkrati pa je predsednik vlade Hasan Diab napovedal najvišjo možno kazen za tiste, ki so krivi za nesrečo.

V Maleziji je policija vdrla v prostore medijske hiše Al Jazeera ter zasegla dva računalnika. Al Jazeera je obtožena razžalitve, podpiranja upora proti vladi in kršenja zakona o komunikaciji in multimedijih. Sum je sprožila oddaja 101 East, ki je govorila o ravnanju malezijske vlade z nedokumentiranimi migrantskimi delavci v času epidemije novega koronavirusa. Novinarje, ki so sodelovali pri oddaji je od takrat večkrat zaslišala policija, prejemali pa so tudi grožnje s smrtjo. Delavec iz Bangladeša, Mohamad Rajhan Kabir, ki se pojavi v prispevku, je bil aretiran in bo izgnan iz Malezije. Oblasti trdijo, da je bil prispevek zavajajoč, lažniv in da je nepravično prikazal vlado v slabi luči. Trdijo tudi, da Al Jazeera zanj ni pridobila potrebnega dovoljenja, na kar v katarski medijski hiši odgovarjajo, da oddaja ne spada v kategorijo filmov ali oddaj, ki potrebujejo dovoljenje. 

Kolumbijsko vrhovno sodišče je bivšemu predsedniku Alvaru Uribeju odredilo hišni pripor, medtem ko se proti njemu odvija sojenje zaradi poneverbe in vplivanja na priče. Do odredbe je prišlo, ker so sodniki ugotovili, da bo na prostosti z lahkoto vplival na potek procesa, v katerem se mu med drugim očita tudi podkupovanje prič. To je prvič, da je katero kolumbijsko sodišče pridržalo bivšega predsednika. Uribe vztraja pri svoji nedolžnosti, pod vprašaj pa postavlja tudi neodvisnost sodišča. Sodni proces se je pričel z obtožbami senatorja Ivana Cepede, ki trdi, da bi naj bil Uribe eden izmed ustanovnih članov lokalne paravojaške enote, ki je delovala pod okriljem skrajno desne milice Združene samoobrambne enote Kolumbije, ki se je v drugi polovici  devetdesetih spopadala s FARC-om. Uribe ga je tožil zaradi razžalitve, a je sodišče tožbo blokiralo. Hkrati je bila odprta preiskava o tem, ali je Uribe poskušal podkupiti priče. Uribe je bil predsednik med letoma 2002 in 2010, danes pa velja za enega najvplivnejših politikov v državi. Aktivno se je vključil tudi v poskus zrušitve mirovnega sporazuma s FARC-om, ki ga je leta 2016 sklenil njegov naslednik Juan Manuel Santos. 

Indijski predsednik vlade Narendra Modi je položil temeljni kamen za začetek gradnje templja hindujskega božanstva Ram. Ta bo stal v tempeljskem mestu Ajodhja, na prostoru, kjer je nekdaj stala mošeja iz obdobja, ko je večji del današnje Indije obvladoval Mogulski imperij. Mošeja je bila porušena leta 1992 med izgredi, ki so jih sprožile hinduistične nacionalistične organizacije, med njimi tudi danes vladajoča stranka BJP. V medreligijskih spopadih je bilo ubitih več kot 2 tisoč ljudi, večinoma muslimanov. Lani novembra je vrhovno sodišče odločilo, da se na mestu lahko zgradi hindujski tempelj, če vlada najde vidno mesto v Ajodhjaju, kjer bo zgradila nadomestno mošejo. Do te odločitve je prišlo, čeprav sodni proces o porušenju mošeje in kasnejših spopadih še vedno traja. Modi je za dan položitve kamna izbral dan, ki označuje eno leto, odkar je prenehal veljati posebni status regije Kašmir. 

Egipt je odstopil od najnovejših pogajanj z Etiopijo in Sudanom o gradnji Renesančnega jezu na Nilu, ki ga gradi Etiopija. To naj bi storil zaradi potrebe po strokovnem posvetu pred nadaljevanjem pogajanj. Egipt skrbi, da bi lahko zaradi jezu prišlo do pomanjkanja vode v spodnjem toku Nila, medtem pa se Sudan ukvarja bolj z varnostjo samega projekta. Etiopijski predsednik Abi Ahmed je sicer predstavil predlog sporazuma, a Egipt in Sudan trdita, da predlog nima dovoljšnjih varnostnih regulacij, prav tako pa Etiopiji ni naložil pravne odgovornosti. Manjka tudi mehanizem za reševanje sporov. Državi imata po dogovorih iz prejšnjega stoletja nad reko Nil zgodovinsko pravico, a je Etiopija podpisnica drugih dogovorov, ki teh ne upoštevajo. 

Danes na Hrvaškem slavijo 25. dan zmage in domovinske hvaležnosti. Osrednja slovesnost je kot vedno potekala na trdnjavi v Kninu. Na proslavi so zaradi epidemioloških razlogov smeli prisostvovati le tisti, ki so bili udeleženi v programu, in povabljeni gostje. Tokrat je bil prvič povabljen predstavnik stranke srbske manjšine SDSS in podpredsednik vlade Boris Milošević. Na proslavo so poskušali vstopiti tudi nekdanji pripadniki paravojaške skupine Hrvaške obrambne sile, krajše HOS, opremljeni z napisi “Za dom spremni”, a jim je bil dostop preprečen.

V Slovenijo

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije je objavila pogoje za dražbo frekvenc za vzpostavitev omrežij 5G. S temi naj bi omogočali učinkovitost in konkurenčnost na trgu telekomunikacijskih storitev. Pogoji so objavljeni v obliki informativnega memoranduma, ki daje stroki in trgu en mesec, da se nanje odzoveta, dražba pa naj bi po načrtih bila izvedena zgodaj prihodnje leto. Bo pa tokrat prvič v razpis vključeno, da morajo ponudniki pri dobaviteljih opreme upoštevati nacionalnovarnostne usmeritve vlade - to pomeni, da ima vlada manevrski prostor za to, da iz dobave izključi kitajskega ponudnika Huawei. Za slovenske operaterje to pomeni nakup mrežne opreme drugih proizvajalcev, na primer podjetij Ericsson in Nokia, ki je ponavadi dražja. Prav tako bodo za ponudnike uvedli tako imenovane spektralne kape, katerih delovanje razloži urednik tehnološkega portala Tehnozvezdje Matjaž Ropret.

Izjava

S tem se prepreči tudi, da bi večji ponudniki pokupili toliko pasu, da bi izrinili manjše ponudnike. Poleg tega so ti poskusi prevzetja monopolnega položaja na spektru frekvenc dvignili cene na dražbi do te mere, da je tudi zmagovalcem zmanjkalo denarja za investicije v izgradnjo omrežja.