“Prihranite svoje vete za nekaj, kar je v nacionalnem interesu Rusije,” se je glasil odziv avstralske zunanje ministrice Julie Bishop na ruski veto v Varnostnem svetu Združenih narodov ob predlogu za vzpostavitev mednarodnega kazenskega sodišča v zvezi z razstrelitvijo malezijskega potniškega letala nad Ukrajino julija lani. Nizozemsko zunanje ministrstvo, ki si je poleg avstralskega in še malezijskega ter ukrajinskega še najbolj prizadevalo za vzpostavitev sodišča, pa je sporočilo, navajamo: “Ne bomo odnehali, dokler pravici ne bo zadoščeno.” Rusija je sicer predlagala mednarodno preiskavo, sodišču pa ni naklonjena, saj da se to ne bi zmoglo upreti agresivnemu ozadju medijske propagande.

Za propagandne mašine tujih interesov pa Rusija razume tudi tuje nevladne organizacije, ki delujejo na ruskih tleh, kar je dokazala s sprejetjem zakonodaje v letu 2012, ki terja, da se vsaj tiste, ki se ukvarjajo s politiko, registrirajo pod oznako “tuji agent”. Za nedobrodošlo je odslej označen ameriški National Endowment for Democracy, krajše NED. Ameriški State department je potezo že označil za nadaljnji korak k izolaciji Rusije od preostalega sveta, medtem ko ruska stran odgovarja, da je NED s pretežnim financiranjem iz proračuna kongresa le podaljšek uradne ameriške zunanje politike. Ruskim državljanom, ki bi z organizacijo sodelovali še naprej, grozi finančna oziroma zaporna kazen do 6 let.

Ugotovitve Računskega sodišča v Keniji kažejo na postopno izboljšanje upravičene porabe državnega proračuna. Če je v letu 2011 povsem transparentno in upravičeno bilo porabljenih le 12 odstotkov državnega proračuna, se je odstotek za leti 2013 in 2014 dvignil na 26.

Medtem ko koruptivnim politikom poleg računskega sodišča žuga predsednik ZDA Barack Obama, ki je pravkar zapustil državo, pa se zdravstveno ministrstvo sooča s pritiski Katoliške cerkve. Katoliški škofi pozivajo starše, naj otroke ne predajo zdravnikom v cepljenje proti otroški paralizi. S cepljenjem naj bi v Keniji začeli 1. avgusta, ko bo prispela še zadnja pošiljka cepiva, ki ga financira Svetovna zdravstvena organizacija. Predstavniki Cerkve menijo, da cepivo ni varno, ogorčeni so še, ker se na njihove dvome ni odzvalo ministrstvo za zdravje.

Izraelski parlament je potrdil sporni zakon, ki dovoljuje prisilno hranjenje zapornikov na gladovni stavki. Uredbo, ki prisilno hranjenje zapornikov na gladovni stavki dovoljuje ob zdravnikovi potrditvi, da zavračanje hrane resno ogroža zapornikovo zdravje, je kneset v prvem branju sprejel že na višku množičnih gladovnih stavk palestinskih zapornikov junija lani, tokrat pa ga je po nekaterih sprejetih amandmajih dokončno potrdil. Pristojni izraelski minister za notranjo varnost, Gilad Erdan, je sprejetje zakona opravičeval kot nujen ukrep, saj naj bi gladovne stavke postale sredstvo za ogrožanje in pritisk na državo. Izraelske oblasti ob tem skrbi tudi vpliv gladovnih štrajkov predvsem palestinskih zapornikov, saj je koalicija premierja Benjamina Netanjahuja med sprejemanjem spornega zakona poudarjala, da gladovne stavke zapornikov povzročajo tudi proteste med palestinskim prebivalstvom. Sprejetje zakona je naletelo na ostre kritike zdravniške stroke in organizacij za človekove pravice. Med njimi tudi na organizacijo za zaščito pravic palestinskih zapornikov Adamer. V njenem imenu Sahar Francis:

Izjava

V Mjanmar. Kot je že običaj, vlada Thein Seina, ki uživa podporo vojske, nekaj mesecev pred parlamentarnimi volitvami izza zapahov izusti številne zapornike. Tokrat nekaj manj kot 7 tisoč. Med njimi je le slab ducat političnih oporečnikov, v glavnem novinarjev, sicer pa večinoma običajnih prevarantov in nekaj nekdanjih visokih vojaških poveljnikov. Kitajska je izrazila zadovoljstvo, da je med izpuščenimi tudi 150 kitajskih državljanov, ki so bili obsojeni na večdesetletne zaporne kazni zaradi nedovoljene sečnje gozdov.

Pred parlamentom Federacije Bosne in Hercegovine v Sarajevu se je na poziv Zveze svobodnih sindikatov Bosne in Hercegovine zbralo več tisoč ljudi, ki nasprotujejo zakonu o delu. O tem, ali sporni zakon, ki dodatno zmanjšuje delavske pravice, sploh uvrstiti na dnevni red v teh urah, namreč razpravljajo poslanci bosensko-hercegovskega parlamenta, Zveza svobodnih sindikatov pa je protest napovedala, potem ko premier Federacije Bosne in Hercegovine, Fadil Novalić, sinoči ni ugodil njihovim zadnjim zahtevam in umaknil zakona iz parlamentarne procedure. Predlagani zakon o delu po mnenju sindikatov ni ustrezen in je potreben temeljitih popravkov, saj s predvideno fleksibilizacijo trga dela, lažjim odpuščanjem in skrajšanjem kolektivnih pogodb močno posega v delavske pravice ter zmanjšuje socialno varnost zaposlenih. Ob članih sindikatov, ki so se v Sarajevo zgrnili iz celotne Bosne in Hercegovine, se je protestu priključilo tudi številno drugo prebivalstvo, nezadovoljno z delom vlade.

Z vladno potrditvijo včerajšnjega sklepa Sabora, ki je slednjo obvezal, da začne postopek za prekinitev arbitražnega sporazuma, je Hrvaška tudi uradno odstopila od arbitraže. Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je ob tem ponovila soglasno stališče hrvaških poslancev in vlade, da Zagreb od sporazuma odstopa zaradi grdih kršitev le-tega s strani Slovenije. Razkriti prestreženi telefonski pogovori slovenskih akterjev naj bi dokazovali, da je delo arbitražnega sodišča kompromitirano, zato arbitražnega procesa ni mogoče nadaljevati. Hrvaška bo Slovenijo o enostranski prekinitvi sporazuma po napovedih Pusićeve obvestila tudi z diplomatsko noto.