Poljski učitelji so začeli s splošno stavko, potem ko med sindikati in vlado ni prišlo do dogovora glede zvišanja plač. Bojkot izobraževalnega dela je tako izvedelo okoli 80 odstotkov od 400 tisoč poljskih učiteljev, sindikati pa napovedujejo neprekinjene stavkovne aktivnosti do izpolnitve zahtev. Razlog za protest učiteljev je dolgoletno zanemarjanje izobraževalnih delavcev, ki so izostali iz obsežnega paketa povišanja socialnih pravic, ki ga je napovedala vlada. Poljski državljani bodo letos namreč volili tako na evropskih kot parlamentarnih volitvah, obljubljene socialne reforme pa so namenjene predvsem izboljšanju položaja starejših državljanov in velikih družin. Reforme so očitno namenjene volilni bazi konservativne vladajoče stranke Zakon in pravičnost, povišani socialni transferji pa bi po ocenah znašali okoli 9,3 milijarde evrov oziroma okoli 2 odstotka bruto domačega proizvoda.

Učitelji, ki veljajo za tipične volivce aktualnih predstavnikov oblasti, so iz socialnega paketa izostali in zato zagrozili s splošno stavko v času pred izvedbo maturitetnih izpitov za milijon poljskih srednješolcev. Vlada je sindikatom ponudila postopno zvišanje plač za 9,6 odstotka v zameno za zvišanje obveznih delovnih ur, vendar sindikalni predstavniki ostajajo pri zahtevi po 30-odstotnem zvišanju. Začetna neto plača poljskega učitelja sicer znaša 427 evrov, medtem ko je povprečna neto plača med učitelji 662 evrov. Zgolj sindikat Solidarnost je z vlado podpisal dogovor, ki med drugim zajema 15-odstotno zvišanje plač ter zmanjšanje administracije in trajanje pripravništva. Sindikat Solidarnost je sicer imel pomembno zgodovinsko vlogo kot civilna opozicija komunistični partiji, ki je pripeljala na oblast vodje tranzicije, med drugim tudi nekdanjega vodjo Solidarnosti in prvega tranzicijskega predsednika Lecha Waleso. Slednji je sindikat zapustil pred leti zaradi sporov z aktualnim vodjo Pitrom Dudo. Solidarnost sicer zaradi svoje zgodovinske protikomunistične vloge velja za zaveznika vladajočih, zaradi nasprotovanja podpisu sporazuma z vlado pa naj bi se v sindikatu že oblikovala odpadniška frakcija.

Alžirski parlament je po odstopu  Abdelaziza Bouteflike, ki se je zgodil prejšnji teden, danes imenoval novega začasnega predsednika države - Abdelkaderja Bensalaha, ki je sicer znan kot dolgoletni Bouteflikov svetovalec in sodelavec. Bouteflika je odstopil po skoraj dvomesečnih državnih protestih in izgubi podpore vojske in svoje stranke, Narodnoosvobodilne fronte, poznane pod kratico FLN. Protesti so se začeli po njegovi razglasitvi, da bo že petič kandidiral za predsednika države. Bensalah bo mesto predsednika zasedal 90 dni, v tem času pa bo treba določiti datum predsedniških volitev, na katerih Bouteflika ne bo kandidiral. Nasprotovanje prebivalstva na ulicah proti že skoraj dvajset let vztrajajoči politični eliti, ki ne podpira demokratičnih interesov, se nadaljuje in še narašča, saj ne podpirajo niti zdajšnjega premierja Neuredina Bedouija in predsednika ustavnega sveta Tajeba Belaiza.

V Hongkongu je sodišče za krive v tako imenovanem gibanju rumenih dežnikov spoznalo devet vodilnih protestnikov. 79-dnevni neuspešni protesti so se v Hongkongu začeli leta 2014, ko so najprej študentje, nato pa še druge skupine z zahtevo po politični reformi in demokratičnih volitvah protestirali proti predhodni selekciji kandidatov na volitvah za vodjo mestne administracije. Kitajska vlada je namreč prelomila obljubo o izvedbi svobodnih volitev v letu 2017. Hong Kong od leta 1997, ko je iz britanske oblasti ponovno prišel pod kitajsko oblast, namreč deluje po vodilu “ena država, dva sistema” in tako sam vodi ter določa nekatere ureditve, kot je svoboda tiska in neodvisen sodni sistem. Trije izmed vodilnih protestnikov, duhovnik Ču Jiu-ming ter profesorja Benny Tai in Čan Kin-man, so bili obtoženi javnega napeljevanja k protestiranju. Vsi trije so obtožbe zanikali in poudarili, da so s protesti želeli opozoriti na nadaljevanje politične represije v državi. Podporo je obtoženim izkazala tudi  množica pred sodiščem.

Ameriško zvezno sodišče je odločilo, da se zaustavi izvajanje protokola o pošiljanju prosilcev za azil nazaj v Mehiko. Ukrep vračanja prosilcev je bil ena izmed strategij administracije predsednika Donalda Trumpa, ki so jo uvedli januarja z namenom omejevanjem migracij. Med drugim so namreč uvedli pooblastila za varnostne organe, da prosilce za azil vrnejo v Mehiko in prisilijo k čakanju na datume obravnave njihovih prošenj na ameriških sodiščih zunaj ZDA. Čakanje na obravnavo lahko traja tudi več let, prosilci pa v tem času ostajajo v obmejnih mehiških mestih ali poskušajo znova prečkati mejo.

Premier Marjan Šarec je za danes ob četrti uri popoldan sklical sejo varnostnega sveta zaradi razkritja poskusov vplivanja  predstavnika hrvaške podružnice avstrijskega podjetja Styria Ivana Tolja na poročanje medijske hiše POP TV o izdaji prisluhov o poteku arbitraže med Slovenijo in Hrvaško. Spletna stran 24ur.com je namreč objavila posnetek telefonskega pogovora Tolja z neimenovanim direktorjem neznane globalne multinacionalke, v katerem ta prosi za pomoč v imenu hrvaške vlade pri vplivanju na omenjeni prispevek POP TV. V spornem prispevku, objavljenem prejšnji teden, so namreč novinarji POP TV objavili ime in fotografijo obveščevalca Davorja Franića, ki naj bi vodil akcijo prisluškovanja slovenskemu sodniku na arbitražnemu sodišču Jerneju Sekolcu in slovenski agentki sodišča Simoni Drenik. V času, ko je sodišče odločalo, zaradi svojih položajev namreč ne bi smela komunicirati, zato je bila objava prisluhov povod za odstop hrvaške od odločitve arbitražnega sodišča. Za razkritje prisluhov na Večernjem listu, ki je v lasti omenjenega avstrijskega podjetja Styria, naj bi poskrbel prav Tolja, ki ga je slišati na prisluhih, objavljenih na spletni strani 24ur.

Občinski svetniki Mestne občine Velenje so pooblastili župana Bojana Kontiča, da s podjetjem Termoelektrarna Šoštanj, krajše TEŠ, sprejme dogovor o izvensodni poravnavi. Izvensodna poravnava pomeni, da bo TEŠ do leta 2020 Mestni občini Velenje doniral do 300 tisoč evrov, kar bo namenjeno vzpostavitvi nove oblike javnega prometa. Ta bo namesto dizelskih goriv uporabljala vodik. Občina Velenje je marca lani podala tožbo zaradi neplačanega letnega nadomestila za škodo, ki jo je v okolju leta 2016 povzročil TEŠ, in sicer v višini 750 tisoč evrov. Višina nadomestila je določena s pogodbo o uporabi infrastrukture med občino in podjetjem. Po drugi strani je TEŠ s tožbo od Mestne občine Velenje zahteval vračilo 1,8 milijona evrov za nadomestila v letih 2014 in 2015.