Štiriletna preiskava generalnega inšpektorja avstralskih oboroženih sil je pokazala, da so posebne enote avstralske vojske odgovorne za uboj 39-ih neoboroženih afganistanskih civilistov. Na podlagi poročila naj bi se sprožili kazenski postopki zoper devetnajst posameznikov. Domnevne vojne zločine bo preučil posebni avstralski tožilec, s čimer želi država preprečiti mednarodnemu kazenskemu sodišču, da bi začelo svojo preiskavo. Avstralske enote so bile v Afganistan skupaj z ameriškimi in drugimi zavezniškimi enotami poslane leta 2002, in sicer v vojno, ki je sledila terorističnemu napadu 11. septembra 2001 v Združenih državah Amerike. Uboji civilistov so se začeli leta 2009, z njimi pa je povezanih 25 avstralskih vojakov, med katerimi naj bi bili predvsem novinci. 

Disciplinski senat poljskega vrhovnega sodišča je odvzel imuniteto sodniku Igorju Tuleyi, kritiku pravosodne reforme na Poljskem, s čimer se bo lahko začel sodni pregon sodnika. Državno tožilstvo, ki je zahtevalo odvzem imunitete, odločitev utemeljuje s tem, da je sodnik prekoračil svoje pristojnosti in razkril zaupne podatke, ko je na razglasitev sodbe, ki ni bila pogodu vladajoči stranki Zakon in pravičnost, dovolil dostop predstavnikom medijev. Sodnikom je sicer omogočeno, da medijem dovolijo spremljanje sodnih postopkov. Pravosodna reforma pred dvema letoma je starost, pri kateri se morajo upokojiti vrhovni sodniki, znižala s 70 na 65 let. Posledično se je bilo takrat prisiljenih upokojiti več kot dvajset sodnikov. Nova zakonodaja je vpeljala tudi novosti glede postavljanja sodnikov: vrhovne sodnike od takrat naprej postavlja sodni svet, ki ga imenuje parlament.

Po aretaciji opozicijskega predsedniškega kandidata Roberta Kyagulanyija, bolj znanega pod umetniškim imenom Bobi Wine, so v Ugandi izbruhnili nasilni protesti. V prestolnici Kampala je prišlo do spopadov med policijo in podporniki predsedniškega kandidata – po zadnjih poročanjih je umrlo sedem ljudi, ranjenih je 45. Bobi Wine, ki je bil v Ugandi prej znan kot pevec, je bil že večkrat aretiran, odkar je naznanil, da namerava kandidirati na predsedniških volitvah proti že dalj časa vladajočemu Yoweriju Museveniju, ki si je z ustavnim amandmajem omogočil že šesto kandidaturo. Wina podpirajo predvsem mladi, ki poznajo njegovo glasbo, s katero kritizira vladajočega predsednika. 

Več tisoč ljudi je protestiralo tudi v Berlinu. Protestniki so s ponvami in piščalkami izkazovali svoje nasprotovanje zaprtju države zaradi novega koronavirusa in spremembam zakona, ki ga je predlagala kanclerka Angela Merkel, s katerimi bo vlada lažje sprejemala ukrepe za omejitev širjenja epidemije. Posodobljen zakon, ki je bil sprejet v obeh domovih parlamenta, omogoča vladi, da sprejme omejitve glede socialnih kontaktov, nošenja mask in pitja alkohola v javnosti ter da odloča o zapiranju trgovin in prepovedi športnih dogodkov. 

Britanska vlada s premierjem Borisom Johnsonom na čelu je naznanila povečanje vojaškega proračuna v naslednjih štirih letih za približno 18 milijard evrov. Britanska vojska tolikšnega financiranja ni prejela že vse od vlade Margaret Thatcher, sredstva pa naj bi bila namenjena predvsem vesoljskemu programu in projektom za internetno varnost, še posebej na področju umetne inteligence. To naj bi po besedah vlade zagotovilo do 40 tisoč novih delovnih mest. Johnson je po tem, ko vlada ni podprla dodatnega financiranja za brezplačne šolske obroke med epidemijo, poleg tega pa zmanjšala porabo za pomoč tujini, svojo odločitev utemeljil s tem, da je kljub epidemiji obrambni sektor kraljestva na prvem mestu. Premier je k temu še dodal, da mora Velika Britanija ohraniti svoj zgodovinski vojaški sloves in pokazati, da Združeno kraljestvo kljub brexitu ostaja pomembna vojaška sila. 

Novice v Sloveniji: 

Državni zbor je z glasovi poslancev koalicije ter poslancev SNS in narodnih manjšin potrdil državna proračuna za prihodnji leti. Za leto 2021 bo proračun znašal 13,47 milijarde evrov, kar je približno tri milijarde več od lanskih načrtov za prihodnje leto in milijarda manj od predvidene porabe v letu 2020. Ocenjeno je, da se bo z okrevanjem gospodarstva proračunski primanjkljaj s 4,2 milijarde prihodnje leto znižal na 2,7, leta 2022 pa na na 1,6 milijarde evrov. Proračuna sta usmerjena predvsem v investicije, za obe leti pa sta za zdravstvo, socialo, okolje in prometno infrastrukturo predvideni dve milijardi evrov. Pri povečanih investicijah bodo pomembno vlogo igrala evropska sredstva. V opoziciji so opozorili, da bi bilo treba več denarja investirati v zdravstvo, gradnjo domov za starejše in izobraževanje. Zakon o izvrševanju proračunov za prihajajoči  leti vključuje tudi zvišanje povprečnine za občine in uskladitev  pokojnin v januarju. Sprejet je bil tudi predlog odloka o zgornji meji porabe javnih blagajn do leta 2022: država se bo lahko prihodnje leto zadolžila za 6,7, leta 2022 pa za 4,2 milijarde evrov.

V duhu napovedanih investicij v prometno infrastrukturo se je premier Janez Janša včeraj sestal z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, predsednikom upravnega odbora družbe BTC Jožetom Mermalom in predsednikom uprave Zlatarne Celje Bojanom Albrehtom. Sestanku sta prisostvovala tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek in minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.  Predsednik vlade je podprl projekt nadgradnje železniške postaje Ljubljana in poglobitev železniške proge, s čimer bi razbremenili javni promet in modernizirali železniško vozlišče v občini Ljubljana. Vrednost projekta, ki je bil načrtovan že pred desetimi leti, je ocenjena na nekaj manj kot 110 milijonov evrov, ki bodo financirani iz državnega proračuna in z  nepovratnimi sredstvi iz Instrumenta za povezovanje Evrope. V nadgradnji železnice v Ljubljani vidi vlada velik prispevek k ponovnemu zagonu gospodarstva po koronavirusni krizi.