Izraelska vojska je v raketnem napadu na bolnišnico Al Ahli Arab v Gazi ubila najmanj 500 ljudi, je sporočilo palestinsko ministrstvo za zdravje. Skupno je v izraelskem bombardiranju Gaze doslej umrlo okrog 3500 ljudi. Bolnišnica je nudila zatočišče več beguncem, ki so zapustili domove ob napadu Izraela na Gazo. V Izraelu so krivdo za bombardiranje prozorno skušali zvaliti na druge, češ da je po izraelskih obveščevalnih podatkih in video analizi dogodkov na bolnišnico padel del rakete, ki jo je iz Gaze izstrelila skupina Islamski džihad, Izrael pa jo je v obrambnem manevru sestrelil. Nekaj minut po napadu je influencer in nekdanji svetovalec izraelskega premierja Hananija Naftali že tvitnil, da je izraelska vojska zadela vojaško oporišče palestinskega Hamasa v bolnišnici, pri tem pa ubila več »teroristov«. Kasneje je objavo izbrisal in zatrdil, da Izrael bolnišnic ne bombardira.

Srbija in Kitajska sta na forumu pobude En pas, ena pot podpisali sporazum o prosti trgovini. Sporazum se nanaša na okoli devet tisoč kitajskih izdelkov in 10.500 srbskih. Poleg prostotrgovinskega sporazuma sta državi podpisali še memorandum o izmenjavi in sodelovanju na področju gospodarske razvojne politike, memorandum o skupnem izboljšanju industrijskega in investicijskega sodelovanja ter akcijski načrt pobude En pas, ena pot. Državi sta sklenili tudi komercialno pogodbo, po kateri bo kitajsko telekomunikacijsko podjetje Huawei sodelovalo pri tretji posodobitvi telekomunikacijskega omrežja v Srbiji. O pomembnosti sporazuma več pove Dragana Mitrović, profesorica na Fakulteti za politične vede Univerze v Beogradu. 

Izjava

Kot je za hrvaško tiskovno agencijo Hina zatrdil piarovec visokega zunanjepolitičnega predstavnika Unije Peter Stano, bo morala Srbija v primeru, da postane članica Unije, izstopiti iz vseh dvostranskih sporazumov s tretjimi državami. A kratkoročnega vstopa Srbije v Evropsko unijo ni na vidiku.

Energetski ministri Evropske unije so dosegli dogovor o reformi evropskega trga električne energije. Z dogovorom bodo povečali zaščito potrošnikov pred nestabilnimi cenami in pospešili uporabo obnovljivih virov. Dogovor določa, da države članice lahko uporabljajo državno pomoč za financiranje svojih elektrarn, od proizvajalcev energije pa lahko v primeru visokih cen elektrike poberejo presežne prihodke. Tak postopek državam omogočajo tako imenovane pogodbe za razliko. Država lahko vzdržuje tržno ceno, ko je ta nizka, od ponudnikov pa zahteva vračilo zneska, ko je tržna cena višja od s pogodbo dogovorjene zgornje cene. Dogovor je bil več mesecev predmet nesoglasij med Francijo in Nemčijo, saj je bil Berlin proti temu, da se v dogovor vključi jedrske elektrarne. Francozi v jedrskih elektrarnah proizvedejo 70 odstotkov elektrike. Kompromis med obema stranema tako predvideva, da lahko Francija s pogodbami za razliko financira elektrarne, ne sme pa denarja, ki ga bo dobila iz presežkov, povrniti industrijskim odjemalcem energije. Preden bo sporazum veljaven, ga morajo potrditi še v Evropskem parlamentu, s katerim bo Evropski svet zdaj začel pogajanja.

Švedske oblasti so sporočile, da je bil delno poškodovan morski telekomunikacijski kabel, ki pod Baltskim morjem povezuje Estonijo in Švedsko. Švedski obrambni minister Karl Oskar Bohlin je dejal, da je bil kabel najverjetneje poškodovan ob približno istem času kot plinovod Baltic Connector med Finsko in Estonijo, po katerem Finska uvaža plin. Finske in estonske oblasti so začele preiskavo, potem ko je bil 8. oktobra plinovod resneje poškodovan. Estonsko ministrstvo za gospodarstvo je sporočilo, da je do poškodbe kabla, ki je v lasti Švedske, prišlo na estonskem ozemlju, približno 50 kilometrov od otoka Hiiumaa na severu Estonije. Storitev so kmalu ponovno vzpostavili. Bohlin je še dodal, da se bo država pridružila Finski in Estoniji pri preiskavi in poostrenem nadzoru nad Baltskim morjem.

Še k dejanskim energetskim problemom. V Bissauu, prestolnici Gvineje Bissau, so zaradi neplačanih energijskih računov v višini dobrih 14 milijonov evrov ostali brez elektrike. Minister za gospodarstvo Suleimane Seidi je napako že priznal in dejal, da bodo zapadle obveznosti poravnali v 15 dneh. Glavno mesto z energijo oskrbuje turško podjetje Karpowership, ki je eden največjih upravljavcev plavajočih elektrarn na svetu, podjetje pa sodeluje z več afriškimi državami. Že prejšnji mesec je podjetje zaradi neplačanih obveznosti v višini 37 milijonov evrov izklopilo elektriko glavnemu mestu Sierre Leone, Freetownu. 

V Liberiji se obeta drugi krog predsedniških volitev. Po  dobrih 98 odstotkov preštetih glasov ima aktualni predsednik George Weah 43,8 odstotka glasov, kandidat opozicije Joseph Boakai pa 43 odstotkov in pol glasov. Weah, nekdanji nogometaš in prejemnik zlate žoge, se poteguje za drugi šestletni mandat. Na volitvah leta 2017 je v drugem krogu z dobrimi 61 odstotki glasov premagal istega izzivalca. Drugi krog predsedniških volitev bo na vrsti sedmega novembra.

Ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo, da Italija zaradi spremenjenih razmer v Evropi in na Bližnjem vzhodu uvaja nadzor na meji s Slovenijo. Kot poroča Slovenska tiskovna agencija, bo Slovenija posledično uvedla nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko. Notranja ministra obeh držav Boštjan Poklukar in Matteo Piantedosi sta kot dodaten razlog za povečan nadzor izpostavila balkansko migrantsko pot, ki naj bi bila po njunem mnenju privlačen koridor za potencialno radikalizacijo.

Vir slik: Flickr/World Bank Photo Collection; Flickr/European External Action Service, adaptirano, Creative commons.