Zvezna sodnica Združenih držav Amerike Laura Taylor Swain je odobrila dolgo pričakovan načrt za prestrukturiranje javnih dolgov zveznega teritorija Portoriko. Karibski otok, ki ni zvezna država, temveč zvezni teritorij ZDA, se od leta 2015 spopada z bankrotom zaradi dobrih 60 milijard javnega dolga. Teritorialna vlada ima že dolga leta težave s čezmernim izposojanjem denarja in neustreznimi administrativnimi ukrepi. Ameriški kongres je leta 2015 ustanovil poseben nadzorni odbor, ki je bdel nad fiskalnimi odločitvami lokalnih oblasti. Sodnica je dogovor o prestrukturiranju dolgov odobrila, saj je Portoriko v zadnjih letih prizadelo več hurikanov in naposled še epidemija covida-19. Dogovor predvideva, da se bo portoriški javni dolg zmanjšal za skoraj 80 odstotkov oziroma dobrih 50 milijard evrov. Čeprav so se v nadzornem odboru zavzemali tudi za drastično zmanjšanje porabe, se to zaradi ostrega nasprotovanja teritorialne vlade ni zgodilo.

Portoriko ostaja ujet v ameriški konfederaciji, Barbados pa se je konec novembra izvil iz teritorialne nadvlade britanske krone in tako danes na otoku potekajo prve volitve po razglasitvi republikanske ureditve. Za trideset sedežev v barbadoškem parlamentu se poteguje 108 kandidatov iz dveh tradicionalnih strank, socialdemokratske in Ljudske stranke, svojo kandidaturo pa je vložilo tudi devet neodvisnih kandidatov in pet kandidatov strank etničnih manjšin. V sedanjem sklicu parlamenta imajo 29 sedežev socialdemokrati, enega poslanca pa ima v njem Ljudska stranka. 

Teden dni po tem, ko je v Tihem oceanu izbruhnil podvodni ognjenik, ki je sprožil obsežen cunami, je pacifiški otok Tonga še zmeraj odrezan od sveta. Cunami je močno poškodoval podvodni komunikacijski kabel, ki kraljevino Tonga povezuje s preostalimi tihooceanskimi otoki in Avstralijo. Ladja za popravilo podvodnih kablov je trenutno na poti iz Papue Nove Gvineje, popravilo pa naj bi trajalo več kot mesec dni. Tonga je od svetovnega spleta izolirana od sobote, prvo uradno sporočilo tamkajšnje vlade o gmotni škodi pa je prišlo šele včeraj. Avstralija in Nova Zelandija sta tja že poslali ladje z zalogami temeljnih potrebščin, zračni promet pa je zaradi nekaj deset centimetrov debele pepelnate odeje na letališču in zaprašenega ozračja še zmeraj otežen.

V Nigeriji poteka sojenje voditelju separatistične organizacije avtohtonega prebivalstva po imenu Biafra, Nnamdiju Kanu, ki se zavzema za odcepitev ozemlja na jugu države, katerega večinsko prebivalstvo pripada etnični manjšini Igbo. Sodijo mu  zaradi domnevnih terorističnih dejanj – nigerijske oblasti so namreč organizacijo, bolje znano pod kratico IPOB, lani obtožile napadov na policijske postaje in vladna poslopja na jugu države, kjer so secesionistične težnje najmočnejše. Kanu je bil prvič aretiran leta 2015, a je bil po pogojnem izpustu več let na begu, nigerijska policija pa ga je znova aretirala junija lani. Namere manjšine Igbo o ustanovitvi Republike Biafra so leta 1967 sicer sprožile triletno državljansko vojno, ki je terjala več kot milijon žrtev. 

Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je sporočil, da se bodo predstavniki Republike Srbske kljub napovedi popolne obstrukcije vrnili v skupne institucije Bosne in Hercegovine. Ob tem je zatrdil, da bodo srbski predstavniki še naprej sodelovali pri delu predsedstva, sveta ministrov in parlamenta BiH, ko bodo presodili, da je to v interesu srbske entitete. To naj bi se zgodilo, ko bo rešeno vprašanje zakona o prepovedi zanikanja genocida v Srebrenici, ki ga je uvedel nekdanji visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini, Valentin Inzko. Dodik se je prejšnji petek sicer sestal s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem, ki ga je po Dodikovih besedah pozval k vrnitvi v institucije. Vučić pa se je včeraj sestal s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom, ki je ob srečanju izrazil podporo bosanski teritorialni integriteti.

Predsednik vlade Republike Slovenije je v ponedeljek v pogovoru za indijsko televizijo Doordarshan dejal, da s Tajvanom potekajo pogovori o izmenjavi predstavništev. Kitajsko zunanje ministrstvo je njegove izjave danes označilo za nevarne in ob tem izrazilo ostro nasprotovanje. Janša je namere svoje vlade argumentiral z samoodločbo narodov in kitajskim kršenjem človekovim pravic. Peking je sporočil, da je načelo ene Kitajske splošno priznano pravilo mednarodnih odnosov in univerzalen konsenz mednarodne skupnosti. Poslanec Socialnih demokratov Matjaž Nemec je že vložil zahtevo za sklic izredne seje odbora za zunanjo politiko.

Iniciativa Glas ljudstva je opoldne na Trgu republike političnim strankam, ki bodo sodelovale na prihajajočih državnozborskih volitvah, predala 138 zahtev. Te so s podpisom prevzeli v Listi Marjana Šarca, v strankah Socialni demokrati, Levica, Liberalni demokrati in Vesna ter v Stranki Alenke Bratušek, Piratski stranki in ZDEJ – Stranki zelenih dejanj. Predstavniki iniciative so napovedali, da bodo zahteve prevzeli tudi v stranki Zedinjena Slovenija Andreja Šiška, a njenega predstavnika ni bilo na novinarsko konferenco.  Predstavnica Socialnih demokratov, Dominika Švarc Pipan, je na konferenci razložila, da v zahtevah iniciative vidijo priložnost za izboljšanje predvolilnega programa stranke.

izjava

Predstavnik gibanja Bodi sprememba Roberta Goloba pa je na novinarski konferenci še bolj zategnil gordijski vozel Golobovega vstopa v politiko.

izjava

Danes obeležujemo prvo obletnico likvidacije Avtonomne tovarne Rog. Mestna občina Ljubljana je pred letom dni izselila uporabnike poslopja nekdanje tovarne Rog, v katerem so od leta 2006 delovale mnoge podporne socialne in kulturne organizacije. Rogovci še zmeraj niso našli novega stalnega prostora za delovanje, je na novinarski konferenci pred ljubljansko mestno hišo razložila predstavnica Avtonomne tovarne Rog.

izjava

Rogovci danes ob 18. uri organizirajo tudi protestno akcijo Manifestacija za svobodno Ljubljano v parku Tabor.