1. 12. 2022 – 15.00

RaveOFF

Audio file

Audio file
18. 10. 2019 – 17.00
Kultiviramo turško invazijo na severovzhodu Sirije

Rusija je poslala vojaške okrepitve v mesto Tel Rifat v severni Siriji. Mesto je pod nadzorom kurdskih sil in je del Avtonomne administracije severovzhodne Sirije. Napotitev dodatnih ruskih sil v Sirijo sledi turškemu bombardiranju kurdskih mest v severni Siriji, ki se je začelo 20. novembra, potem ko je Turčija obtožila Delavsko stranko Kurdistana za organizacijo terorističnega napada v Istanbulu. Stranka je odgovornost za napad večkrat zanikala. K odvračanju turške kopenske ofenzive so Rusijo pozvale kurdske sile. Rusija je zaveznik vlade sirskega predsednika Bašarja Al Asada, ki ima nadzor nad dobrima dvema tretjinama Sirije. Sirska vlada je leta 2015 Rusijo uradno zaprosila za pomoč pri boju proti uporniškim skupinam in džihadističnim milicam. Na prošnjo se je Rusija odzvala z napotitvijo vojaških enot na območje Sirije. Mesto Tel Rifat leži okoli 15 kilometrov južno od turško-sirske meje, nadzor nad območjem severno od mesta pa imajo sirske uporniške skupine, ki jih podpira Turčija. Kurdom na severu Sirije je turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan večkrat zagrozil tudi s kopensko ofenzivo in dejal, da so zračni napadi le začetek. Ameriški obrambni minister Lloyd Austin je v odzivu turškemu obrambnemu ministru izrazil močno nasprotovanje novi vojaški operaciji v Siriji in zaskrbljenost nad eskalacijo konflikta.

Na ukrajinskem veleposlaništvu v Madridu je eksplodirala pisemska bomba, pri čemer je bila poškodovana oseba, zaposlena na veleposlaništvu. Podobno bombo je prejel tudi španski predsednik vlade Pedro Sánchez, vendar je bombo, namenjeno njemu, deaktivirala varnostna ekipa. Pisemske bombe so prav tako prejeli na ministrstvu za obrambo, v letalski bazi zunaj Madrida in v zaragoški tovarni orožja, v kateri poteka proizvodnja metalcev granat, ki jih je španska vlada poslala Ukrajini za pomoč v boju proti ruskim silam. 

Audio file
30. 9. 2022 – 17.00
O postfašistični stranki Bratje Italije

Italijanska vlada Giorgie Meloni je spremenila vsebino odloka, ki prepoveduje rejve. Nova verzija odloka prepoveduje zasedbo zemljišča ali zgradbe z namenom organiziranja zabavnih oziroma glasbenih dogodkov le v primerih, ko bi bilo ogroženo izvajanje higienskih zakonov in zakonov o prepovedanih drogah. Prejšnja različica odloka, ki jo je vlada sprejela pred mesecem dni, bi lahko bila uporabljena v širšem smislu, z namenom zatiranja političnih okupacij ali demonstracij na javnih prostorih. Kazni za kršitelje se ne spreminjajo, organizatorjem grozi tri do šest let zapora in do deset tisoč evrov kazni. Pobuda za odlok je prišla iz skrajno desne koalicijske stranke Forza Italia, potem ko je policija konec oktobra prekinila tridnevni rejv v Modeni.

Audio file
1. 4. 2022 – 17.00
Madžarske parlamentarne volitve in referendum

Organizacija Human Rights Watch je v poročilu ugotovila, da je madžarska vladajoča stranka Fidesz zlorabila osebne podatke državljanov za promocijo v volilni kampanji pred aprilskimi volitvami. Podatke so pridobili iz prijav na cepljenje proti covidu-19, prijav za davčne olajšave in vlog za članstva v civilnih združenjih. Pri Human Rights Watch poudarjajo, da je zabrisana ločnica med vlado in strankinimi aparati pripeljala do selektivnega uveljavljanja zakonov in nadalje koristila vladajoči stranki. Na volitvah je Fidesz dobil več kot dvotretjinsko večino v parlamentu.

Kitajske oblasti po protestih v mestih Gvangdžov in Čongčing rahljajo protikoronske ukrepe. Na Kitajskem so oblasti zaradi ponovne rasti števila okužb s covidom-19 uvedle stroge omejitvene ukrepe za zajezitev širjenja virusa, med drugim prepoved gibanja in zaprtje nekaterih vidikov javnega življenja v sosekah. V večjih mestih so v znak nestrinjanja z vladnimi ukrepi izbruhnili protesti tako proti rigoroznim zajezitvenim ukrepom kot proti delovanju vlade. Protestniki zahtevajo več političnih pravic in celo odstavitev predsednika Šija Džinpinga. Po eskalaciji protestov so oblasti na nekaterih območjih v Gvangdžovu in Čongčingu naenkrat omilile ukrepe, povezane z zaprtjem javnih institucij, množičnim testiranjem in preživljanjem karantene. Zdravstvene oblasti kot razlog za svojo odločitev niso navedle protestov, temveč domnevno oslabljeno moč virusa. 

Južnoafriškemu predsedniku Cyrilu Ramaphosi po raziskavi neodvisnega telesa, ki ga je ustanovil parlament, grozi ustavna obtožba. Preiskovalna skupina je odkrila dokaze, ki nakazujejo na potencialno kršitev ustave. Ramaphosa naj bi namreč prikril rop, ki se je leta 2020 zgodil na njegovi zasebni kmetiji, v katerem so mu ukradli skoraj štiri milijone evrov gotovine. Ni znano, od kod Ramaphosi ta denar in ali je za njega plačal davek. Arthur Fraser, nekdanji direktor obveščevalne službe, ki je rop razkril, je predsednika obtožil pranja denarja in korupcije. Ramaphosa očitke zavrača in vztraja, de je denar zaslužil legalno s preprodajo živali. Parlament bo dokaze preučil na zasedanju šestega decembra in se takrat odločil, ali bo prišlo do ustavne obtožbe. Za začetek postopka zaslišanja predsednika je potrebno strinjanje vsaj polovice poslancev v parlamentu, Ramaphosov vladajoči Afriški nacionalni kongres, ki je predsedniku zaenkrat še naklonjen, pa ima v parlamentu večino.

Državna volilna komisija je skrajšala rok za sprejetje poročila o izidu referendumskega glasovanja o novelah zakonov o vladi, o RTV in o dolgotrajni oskrbi. Skrajšanje je mogoče v primeru, da osmi dan po referendumu in upoštevanih glasovih po pošti iz Slovenije in tujine komisija ugotovi, da je več volivcev glasovalo za kot proti in da število umrlih državljanov z volilno pravico v času med sestavo volilnih imenikov in zaključkom glasovanja ni bistveno spremenilo izida referenduma. 

Audio file
25. 3. 2021 – 17.00
Zapiranje Premogovnika Velenje in prestrukturiranje savinjsko-šaleške regije

Krajevna skupnost Pesje v Velenju je opozorila na veliko povečanje prahu in hrupa ob dobavi in raztovarjanju uvoženega premoga za potrebe Termoelektrarne Šoštanj. Za Radio Študent je problem opisal predsednik krajevne skupnosti Franc Obu.

Izjava

V Pesje prihaja približno 240 tisoč ton premoga, zaradi česar so krajani ogorčeni in zahtevajo postavitev protihrupne in protiprašne ograje. Mestna občina je v ta namen ustanovila Odbor za nadzor sežiga premoga. 

Izjava

Krajani pred pričetkom uvoza novega premoga v Pesje zahtevajo postavitev protiprašne zaščite ter takojšnje pokritje lokacije razkladanja premoga. Prav tako zahtevajo izvedbo zaščitnih ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje. 

Izjava

Krajane podpira tudi župan Peter Dermol, ki je pozval k imenovanju komisije za ocenitev povzročene škode na nepremičninah in povrtninah. 

Komisija za preprečevanje korupcije je zaradi domnevnega izvrševanja pritiskov na sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides začela postopek proti ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu. Fides ministru očita, da je od vodje Fidesovih pogajalcev Gregorja Zemljiča v telefonskem pogovoru zahteval podpis sporazuma z vlado. V pogovoru naj bi izjavil, da bo vlada v primeru zdravniške stavke proti Fidesu začela vojno, katere cilj bo osamiti ter izčrpati zdravnike in Fides. Minister je potrdil, da je do klica prišlo, a vztraja, da je bil ta oseben in da so ga odnesla čustva. Fides je Loredana prijavil tudi generalnemu sekretariatu vlade, čemur je sledil ministrov pogovor z Robertom Golobom, ki mu še naprej izraža podporo. Komisija za preprečevanje korupcije trenutno preverja verodostojnost prijave in okoliščine primera ter ugotavlja, ali gre za kršitev določb iz pristojnosti komisije. V Fidesu z anketo preverjajo, kakšne aktivnosti od vodstva sindikata zahtevajo člani.

OFF sta pripravila vajenca Tilen in Lara, zraven je posedal Pero.

FOTO: Timothy Neesam, flickr, creative commons

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj