Spev rudarske bodočnosti
Pred dobrim tednom je Ministrstvo za infrastrukturo začelo z javno obravnavo osnutka nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij, kar je v skladu z okoljskimi smernicami Evropske komisije. Ta predvideva 55-odstotno zmanjšanje ogljičnih izpustov do leta 2030. Osnutek zadeva predvsem postopno zapiranje Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj, ki proizvede dobro tretjino vse energije v Sloveniji. Novelirani investicijski program postavitve bloka TEŠ 6 iz leta 2014 je popolno opustitev izkopavanja premoga načrtoval za leto 2054, a je bilo po vzpostavitvi podnebne strategije Evropske unije jasno, da se bo letnica opustitve izkopavanja premaknila na bistveno prej. Osnutek nacionalne strategije za Savinjsko-šaleško regijo predvideva tri scenarije, najbolj ambiciozen scenarij zaprtje obeh šaleških energetskih velikanov načrtuje že za leto 2033. Ostala scenarija, torej zaprtje do leta 2038 ali najkasneje do leta 2042 sta sicer bolj ugodna za nujno prestrukturiranje regije ter pravičen prehod vseh udeleženih, a je vprašanje, ali bi zadostila zahtevam Evropske unije. Dolgo načrtovana opustitev izkoriščanja premoga v šaleški kotlini bi oškodovala predvsem gospodarsko podobo regije, saj je le v Premogovniku Velenje zaposlenih dobrih 2.000 ljudi. Ob gospodarskem in socialnem prestrukturiranju regije pa bosta ključno vlogo igrala premišljena okoljska sanacija ter problematika vse dražjih emisijskih kuponov ob vse bolj regulirani proizvodnji električne energije. O opuščanju izkoriščanja lignita v šaleški kotlini smo se pogovarjali z generalnim direktorjem Premogovnika Velenje Janezom Rošerjem.
Premogovnik Velenje bi lahko svoja vrata ob najbolj ambicioznem scenariju zaprl že v letu 2033. Najhitrejše možno zaprtje bi sicer zagotovilo najbolj učinkovit prehod v zeleno družbo, a bi scenarija, ki predvidevata kasnejše zaprtje, omogočila več časa za oblikovanje načrta o prestrukturiranju regije ter njene gospodarske podobe, razloži Rošer:
Osnutek nacionalne strategije ob kasnejših scenarijih, torej zaprtja v letu 2038 ali 2042, predvideva omilitvene ukrepe, ki bi zagotovili učinkovito ter pravično kompenzacijo za energetsko preskrbo in finančno ter socialno preskrbo vseh zaposlenih.
Prenehanje izkoriščanja lignita v Velenju bi bistveno zmanjšalo količino proizvedene energije, ki bi jo lahko nadomestili z izkoriščanjem obnovljivih virov energije. A gre za zelo optimistične načrte, poudari Rošer:
Premogovnik Velenje je v Savinjsko-šaleški regiji poleg Gorenja eden od glavnih zaposlovalcev, ob zaprtju bi delo poleg zaposlenih izgubilo tudi precej posrednikov pri proizvodnji toplotne energije. Zaradi postopnega zapiranja premogovnika so torej potrebna nova delovna mesta, ki jih bo v regiji potrebno zagotoviti.
Da bi se izognili socialni krizi v Velenju, je potrebno sodelovanje vseh deležnikov pri prestrukturiranju, razloži Rošer ter doda, da odpuščanja niso v interesu Premogovnika.
Izrazit preobrat v podobi regije izpostavlja tudi župan mestne občine Velenje in nekdanji direktor Termoelektrarne Šoštanj, Peter Dermol:
Evropska komisija je Savinjsko-šaleški regiji v okviru pobude “Platforme za premogovne regije v tranziciji” priznala status pilotne regije. Finance bo zagotovil evropski Mehanizem za pravični prehod, ki je bil sprejet skupaj z tako imenovanim evropskim zelenim dogovorim. Za prestrukturiranje regije pa sta potrebna čas in predvsem sredstva, izpostavi Dermol:
Pri povečanju stroškov proizvodnje električne energije odločilno vlogo igrajo emisijski kuponi, ki jih mora Termoelektrarna Šoštanj kupovati zaradi izpustov toplogrednih plinov. Emisijski kuponi so del glavne evropske strategije za boj proti podnebnim spremembam in ključno orodje za stroškovno učinkovito zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Z nakupom emisijskega kupona podjetje dobi pravico do izpusta ene tone ogljikovega dioksida ali drugega toplogrednega plina. Za finančno vzdrževanje TEŠ-a in premogovnika Velenje so cene emisijskih kuponov usodnega pomena. Vpliv emisijskih kuponov na proizvodnjo električne energije v Sloveniji pojasni Jernej Stritih iz Umanotere, ki je sodeloval pri kovanju osnutka nacionalne strategije.
Povečanje stroškov proizvodnje v TEŠ-u neposredno zvišuje tudi stroške daljinskega toplotnega ogrevanja Velenja, ki se napaja v elektrarni. Kakšne bodo posledice za Savinjsko-šaleško regijo, pojasni župan Mestne občine Velenje Peter Dermol:
Prestrukturiranje Savinjsko-šaleške regije predstavlja velik izziv za mestno občino in točko preloma za preobrazbo energetske podobe Slovenije, saj je Premogovnik Velenja edini, ki z izkoriščanjem lignita energetsko oskrbuje dobro tretjino Slovenije. Prihodnost Premogovnika Velenje in premogovništva v Sloveniji povzame Janez Rošer:
Premogovnik Velenje je bil sicer gonilna sila razvoja Savinjsko-šaleške regije in je igral ključno vlogo pri ustanovitvi mesta Velenje. Lignit v socialističnem čudežu, kot so Velenje imenovali v nekdanji Jugoslaviji, kopljejo že od leta 1875, delovna mesta pa je tekom zgodovine zagotavljal velikemu deležu prebivalcev kotline. Rudarstvu v Sloveniji, ne le v Velenju so šteti dnevi, a kaže, da bodo velenjski rudarji lignit kopali še vsaj 12 let.
OFFsajd sta skopala lokalpatriot Matija in vajenka Selma.
Dodaj komentar
Komentiraj