Etiopski premier Abij Ahmed je naznanil, da bo z današnjim dnem začel voditi vladne oborožene sile osebno s fronte. S tem je vlada zaostrila svoje vojaško delovanje v državljanski vojni, ki traja že drugo leto. Notranji spor med vladnimi silami in separatistično tigrajsko ljudsko osvobodilno fronto, krajše TPLF, ki ga je Ahmedova vlada dolgo predstavljala kot policijsko akcijo, je premier sedaj označil za vojno za obstoj države. Premier je pozval tudi k samostojni oborožitvi in uporu proti TPLF. Tigrajske uporniške sile so okupirale mesto Shewa Robit, ki leži ob glavni prometni povezavi med tigrajsko prestolnico Mekele na severu države in glavnim mestom Etiopije Adis Abeba.  Zaradi kaotičnega stanja v Etiopiji so med drugimi tudi Združene države Amerike in Velika Britanija odpoklicale vso nenujno diplomatsko osebje in pozvale svoje državljane v Etiopiji, naj zapustijo državo, dokler so komercialni leti še na voljo. 

Dvanajst ministrov sudanske vlade je protestno odstopilo zaradi dogovora med predsednikom vojaškega sveta generalom Abdelom Fattahom al-Burhanom in ponovno postavljenim predsednikom vlade Abdallo Hamdokom. Po njihovem vojska ne bi smela imeti nikakršne vloge v novi sudanski vladi. Menijo, da bi dogovor lahko ogrozil demokratizacijo države. Odstopljeni ministri so bili del prehodne vlade pod vodstvom istega premierja, ki jo je general al-Burhan oktobra v državnem udaru razpustil in razglasil izredne razmere. Premier Hamdokom, ki ga je al-Burhan odstavil z državnim udarom, je z vojsko sklenil sporazum in spet zasedel premierski stolček, vendar ministri v novi vladi ne želijo sodelovati.

Občinski svet turškega mesta Bolu na severozahodu države je sprejel zakon, ki zvišuje ceno vode in stroške civilne poroke za tamkajšnje tujce. Zakon, sprejet pod vodstvom župana Tanjuja Özcana in njegove Republikanske ljudske stranke, tujim prebivalcem v mestu nalaga enajstkrat višje cene položnic za vodo in do stokrat višji račun kot običajno za tiste tujce, ki bi se v mestu radi poročili. Pisarna javnega tožilstva mesta Bolu je naznanila preiskavo Özcana zaradi potencialno neprimernega delovanja in sovražnega govora. 

Italijanska agencija za varstvo konkurence je kaznovala ameriška tehnološka giganta Apple in Amazon z globama v skupni vrednosti 200 milijonov evrov. Ugotovili so, da sta korporaciji z dogovorom iz leta 2018 diskriminatorno in brez jasnih kriterijev izbrali podjetja, ki sta jim omogočili prodajo Applovih izdelkov na Amazonovi spletni strani. S tem sta kršila evropske predpise glede varstva konkurence. Poleg plačila globe v vrednosti zgolj četrtine odstotka skupnega lanskega dobička morata podjetji tudi nemudoma prenehati s tovrstno prakso. Apple je v odzivu za javnost že napovedal pritožbo.

Romunski predsednik Klaus Ioannis je za predsednika vlade predlagal Nicolaeja Ciuco. Ciucă je upokojen romunski general in nekdanji obrambni minister. Predlog je sledil koalicijskemu dogovoru med Nacionalno liberalno stranko, ki ji pripada Ciucă, socialnimi demokrati, tradicionalno najmočnejšo stranko v Romuniji, ter manjšimi koalicijskimi partnerji. Ciuco bo po letu in pol na čelu vlade zamenjal kandidat iz vrst socialdemokratov, predvidoma Marcel Ciolacu . Socialnim demokratom bodo po razrezu ministrstev pripadli resorji financ, kmetijstva, obrambe in prometa, nacionalni liberalci pa bodo poleg premierskega mesta dobili še pravosodje in energetiko.

V Srbiji so se pred parlamentom zbrali protestniki, ki nasprotujejo noveli zakona o razlastitvah. Sprememba zakona bi vladi omogočila nenapovedano začasno nacionalizacijo zemljišča za obdobje do treh let, če vlada presodi, da je razlastitev v nacionalnem interesu. Nasprotniki trdijo, da bo država lahko zemljišče razlastila tudi v korist zasebnega podjetja. Zakon namreč omogoča, da lahko koristnike razlastitve določi tudi poseben zakon. Zakon o rudarstvu pa že določa, da lahko rudnik zemljišče pridobi tudi z razlastitvijo. Protestniki vladi in zakonu očitajo, da kršita srbsko ustavo in evropska določila o spoštovanju zasebne lastnine. Med najbolj ogroženimi naj bi bili kmetje. V Srbiji sicer že več mesecev protestirajo proti odprtju rudnika litija v dolini Jadar, ki ga načrtuje podjetje Rio Tinto. Mnogi nasprotniki noveli zakona predvidevajo, da želi država z novim zakonom podjetju omogočiti nakup manjkajočih zemljišč za začetek rudarske operacije. 

Minister za pravosodje Marjan Dikaučič je v državnem zboru prestal interpelacijo, ki so jo vložili poslanci opozicije. V razpravi so opozorili na sodne postopke, ki trenutno tečejo proti njemu, nespoštovanje zakona pri novem razpisu za evropske delegirane tožilce in odlašanje vlade pri imenovanju državnih tožilcev. Za interpelacijo je glasovalo 42 poslancev, ministra pa je podprlo 28 poslancev. Podprli so ga le v SDS in SMC, Nova Slovenija se je pri glasovanju vzdržala.

OFF sta pripravila vajenca Blaž in Sebastjan pod mentorstvom Martina.