Vojaško posredovanje proti Islamski državi se v skladu s strategijo, ki jo je pred slabima dvema tednoma oznanil ameriški predsednik Barack Obama, iz Iraka širi na Sirijo. Združene države Amerike, ki so od avgusta izvedle 190 zračnih napadov na cilje sunitske milice samo v Iraku, so se skupaj z zavezniki tokrat z lovci in bombniki spustile nad mesti Raka na severu države in Deir Al Azor na severovzhodu. V prvih napadih naj bi bilo po navedbah predstavnika Pentagona, Johna Kirbyja, ubitih najmanj 30 pripadnikov Islamske države, tarča napada pa naj bi bila tudi z Al-Kaido povezana skupina Al Nusra v provincah Idlib in Alepo. Bela hiša je pred razširitvijo vojaškega posredovanja iz Iraka v Sirijo o predvidenih napadih na cilje Islamske države obvestila uradni Damask. Sirski predsednik Bašar al Asad je sicer že pred časom opozoril, da bodo sirske oblasti posredovanje brez njihovega delovanja razumele kot napad na državo.

V napadih na oporišča Islamske države v Siriji so po navedbah ameriških medijev sodelovale tudi arabske države Bahrajn, Jordanija, Katar, Združeni arabski emirati in Savdska Arabija, ki so že predhodno podprle širitev vojaškega posredovanja na Sirijo. State Department je v soboto objavil seznam približno 50 držav in organizacij, - med njimi je kakopak, podobno kot leta 2003 ob invaziji na Irak, tudi Slovenija -, ki so del tako imenovane mednarodne koalicije proti Islamski državi. Vse med njimi naj sicer ne bi neposredno sodelovale v vojaških napadih.

Vojaški intervenciji navkljub Islamska država ne popušča. Po nekaterih navedbah naj bi se borci sunitske milice v zadnjih dneh že močno približali mestu Kobane na severu tik ob turški meji. Z zavzetjem mesta, znanega tudi kot Ajn al Arabon, bi Islamska država geografsko zaokrožila ozemlje, ki ga je z bliskovitim vojaškim prodorom osvojila v zadnjih mesecih. Novi vojaški uspehi islamistov so v zadnjih dneh sprožili množičen beg sirskega prebivalstva, predvsem Kurdov. Kot je znano, se je na turško-sirsko mejo zgnetlo več kot 130.000 tisoč beguncev, na kar so turške oblasti reagirale z dobrosrčnim zaprtjem kar sedmih od devet mejnih prehodov. Na izredne razmere na turško-sirski meji se je odzval tudi Urad združenih narodov za begunce, ki je apeliral na hitro pomoč mednarodne skupnosti. Gre za največji pritok beguncev na turško mejo od začetka sirskega konflikta 2011, ki ga urad ni več zmožen reševati sam.

Izraelska vojska je v Hebronu na Zahodnem bregu ubila Palestinca, osumljena za ugrabitev in umor treh izraelskih najstnikov 12. junija letos. Marvana Kavasmeha in Amerja Abuja Eišeha so pripadniki izraelske vojske, po uradni različici izraelskih oboroženih sil seveda, ubili v medsebojnem obstreljevanju, potem ko so ju našli v neki hiši v Hebronu, na katero so izvedli napad. Oba osumljenca je Izrael iskal vse od ugrabitve mladih Izraelcev v juniju, za katero je Jeruzalem obtožil palestinsko gibanje Hamas, kateremu naj bi pripadala tudi ubita osumljenca. V iskalni akciji zoper Kavasmeha in Abu Eišeha je izraelska vojska sicer aretirala več kot 400 Palestincev na Zahodnem bregu, med temi več kot 300 članov Hamasa.   

Medtem ko se Izrael poslužuje izvensodnih, pa kitajska komunistična partija vztraja pri hitrih sodnih procesih. Kitajske oblasti so zaradi separatizma na dosmrtno zaporno kazen obsodile znanega ujgurskega ekonomista in akademika, Ilhama Tohtija. Kitajske sodne oblasti so v hitrem, dvodnevnem sodnem procesu Tohtija, ki se je v priporu nahajal od januarja letos, spoznale za krivega na podlagi njegove kritike kitajske vladne politike do muslimanske ujgurske manjšine v provinci Xinjiang, s katero naj bi spodbujal separatizem in nasilje v tem delu Kitajske. Tohti, ki mu je bila ob dosmrtni kazni izrečena tudi sankcija zaplembe celotnega premoženja, je vse obtožbe zanikal, proces in sodbo pa so že ritualno in protokolarno obsodili Evropska unija, Združene države Amerike, kakor tudi Združeni narodi in zahtevali, naj obsojenega izpustijo.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je napovedal obsežne ukrepe in program za razorožitev civilnega prebivalstva. V skladu s predsednikovimi napovedmi, namerava venezuelska vlada investirati 47 milijonov ameriških dolarjev za ustanovitev tako imenovanih centrov za razorožitev, del sredstev pa nameravajo nameniti tudi za vojsko, ki naj bi zagotavljala mir v najbolj nevarnih območjih države. Venezuela se sicer, takoj za Hondurasom, sooča z  drugo najvišjo stopnjo umorov v ne-vojnem, mirnem obdobju na svetu, večino le-teh pa je posledica uporabe strelnega orožja. Ob tem število umorov iz leta v leto narašča.

Proruski uporniki naj bi z vzhoda Ukrajine v skladu z v soboto podpisanim mirovnim načrtom začeli umikati topništvo. Kot je oznanil premier samooklicane Ljudske republike Doneck na vzhodu Ukrajine, Aleksander Zaharčenko, so ruski separatisti začeli umikati težko orožje s tistih predelov vzhodne Ukrajine, kjer so to predhodno storile tudi ukrajinske vladne sile, drugod pa naj bi ga pustili. Sobotni dogovor, ki so ga podpisali predstavniki Rusije, Ukrajine, proruskih upornikov in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, krajše OVSE, predvideva razširitev sporazuma o prekinitvi ognja, vzpostavitev demilitariziranega območja ter umik težkega orožja najmanj 15 kilometrov od fronte. Dogovor določa tudi umik plačanih borcev, takojšni konec sovražnosti, zatem pa naj bi nadzor nad premirjem prevzeli opazovalci OVSE-ja. V skladu s sporazumom naj bi proruski uporniki ohranili nadzor na vzhodnimi ukrajinskimi pokrajinami in tri leta na tem območju uživali samoupravo.

Del grških javnih uslužbencev v znak protesta proti novim vladnim varčevalnim ukrepom ponovno stavka. Zaradi namer grške vlade, da ukine 6.500 delovnih mest v javni upravi, so začasno odložili delo na ministrstvih, kot tudi številnih javnih uradih. Stavkajo tudi v bolnišnicah, kjer sprejemajo samo nujne primere, medtem ko je večina grških učiteljev ignorirala sindikalni poziv in odšla na delo. Vlada ukrepe pred grškim prebivalstvom, katerega je brezposelnega že 27 odstotkov, še naprej opravičuje z mantro o nujnosti varčevanja za voljo nadaljnje mednarodne pomoči.