Trenutni rezultati ameriških volitev v kongres kažejo, da bo republikanska stranka po vsej verjetnosti osvojila večino v predstavniškem domu. Volivke in volivci so izbirali vse predstavnike spodnjega doma in 35 od skupno 100 senatorjev. Kdo bo imel po novem večino v senatu, še ni jasno. Odločali so tudi o guvernerjih v 36 zveznih državah. Zaenkrat se demokratom obeta 14 guvernerjev, republikancem 15, v Kansasu in Oregonu pa je rezultat zelo tesen.Na volitvah v senat so demokrati osvojili pomemben senatni sedež v Pensilvaniji, da osvojijo večino, pa bi morali dobiti tudi dva od treh sedežev v Nevadi, Arizoni ali Georgii, kjer rezultati še niso znani. Predvsem v Georgii je izid med republikanskim kandidatom Herschelom Walkerjem in demokratom Raphaelom Warnockom zelo tesen, zato se lahko zgodi, da bo rezultat znan šele na ponovnih volitvah v januarju. Med 65 senatorji in senatorkami – o njihovih mandatih volivke in volivci včeraj niso glasovali – jih 34 pripada demokratom, 29 pa republikancem. Republikanci za osvojitev večine tako potrebujejo 22 od petintridesetih mandatov.  V primeru, da bosta stranki po volitvah ponovno izenačeni vsaka s 50 sedeži v senatu, demokrati z glasom podpredsednice Kamale Harris zadržijo odločilni glas.

V petih zveznih državah so na referendumih odločali tudi o pravici do splava, ki na zvezni ravni od junijske odločitve vrhovnega sodišča ni več zagotovljena. V Kaliforniji in Michiganu se večina obeta podpori vključitve pravice do splava ter uporabe kontracepcije v ustavo. V Vermontu pa so podprli vključitev pravice do osebne reproduktivne avtonomije v ustavo. V Kentuckyju so glasovali o tem, ali mora ustava pravico do splava sploh vključevati. Volivci so se strinjali, da to pravico ustava mora opredeljevati, vendar vprašanje na referendumu ni spraševalo po tem, kako naj bo ta pravica urejena. V Montani pa so volivci odločali o tem, ali morajo zdravniki nuditi medicinsko pomoč vsem živorojenim otrokom, tudi tistim po poskusu splava. Rezultati zaenkrat kažejo, da so volivci glasovali večinsko proti temu.

Tehnološki gigant Meta, ki upravlja z družbenimi omrežji, kot so Facebook, Instagram in Whatsapp, je napovedal množično odpuščanje. Sporočili so, da bodo odpustili približno 11 tisoč ljudi oziroma 13 odstotkov vseh zaposlenih. Gre za največje sistemsko ukinjanje delovnih mest v podjetju in sledi trendu odpuščanj v drugih tehnoloških podjetjih, kot je Twitter, ki je prejšnji mesec odpustil več tisoč zaposlenih. 

Na čelu deželne vlade v Spodnji Saški bo ponovno socialdemokrat Stephan Weil, ki je na tem položaju že od leta 2013. V novi deželni vladi bo poleg socialdemokratov še stranka Zelenih. Za večino tako Weil ne potrebuje več krščanskih demokratov. Zmaga socialdemokratov na volitvah pred mesecem dni je sicer v nasprotju s trendom v Nemčiji, kjer stranka postopoma izgublja podporo v luči gospodarske negotovosti, inflacije in hitro rastočih cen. 

Na Kosovo je v luči novih napetosti prispela enota italijanskih karabinjerjev, ki bo začasno okrepila policijske enote evropske misije za vladavino prava na Kosovu – Eulex. Iz Eulexa so sporočili, da bodo povečali mobilne izvidniške patrulje na severu države in tesno sodelovali z misijo Nata. Do te poteze je prišlo, potem ko so se Kosovski Srbi umaknili iz lokalnih in centralnih institucij v znak protesta proti odločitvi premierja Albina Kurtija, da začne z uvajanjem kosovskih registrskih tablic na avtomobilih, ki vozijo pod oznakami Republike Srbije. Kosovske oblasti naj bi kazni za uporabo starih tablic začele izdajati z aprilom leta 2023. Tako zavezništvo Nato kot Evropska unija sta obe strani pozvali, naj se vzdržita enostranskih dejanj.

Na protivladnem shodu v črnogorski prestolnici Podgorici je 15 tisoč ljudi zahtevalo umik sprememb zakona o predsedniku Črne gore, dogovor o izboru ustavnih sodnikov in razpis predčasnih parlamentarnih volitev. Protest je organizirala samooklicana domoljubna organizacija Lúča, ki trdi, da novi zakon krši ustavo. Koalicijska večina je prejšnji teden sprejela spremembe zakona, ki predsedniku republike manjšajo pristojnosti pri predlaganju mandatarja za sestavo vlade – če predsednik tega ne stori, ta dolžnost pade na parlamentarno večino. Predsednik Milo Đukanović zakona sicer v ponedeljek ni podpisal in ga je parlamentu vrnil v ponovno obravnavo. Odločitev je pojasnil s tem, da bi sprejem zakona ustvaril podlago za rušenje ustavnega načela delitve oblasti, njegova Demokratska socialistična partija in on sam pa sta protest podprla. Novinar podgoriškega študentskega Radia KRŠ Vasilija Šarović komentira mnenje politike o protestih.

Izjava

Predstavniki društev ustvarjalcev v kulturi so opozorili na izločitev večine elektorjev in društev iz sodelovanja na volitvah v državni svet. Državna volilna komisija je večino elektorjev izločila, ker od njih zahteva dokazilo, da se z umetnostjo ukvarjajo poklicno, kar pa predstavniki društev označujejo za sporno in izključujočo do predstavnikov kulture.

Pogled predstavnikov Društva oblikovalcev Slovenije pojasni Jurij Dobrila.

Izjava

Možne posledice izločitve komentira Polona Torkar, strokovna vodja društva Asociacija.

Izjava

Slovenska firma Interenérgo je kupila projekt vetrne elektrarne blizu Sarajeva. Firma s sedežem v Ljubljani, ki je del avstrijske skupine Kélag, bo tako na selu med planino Bitovinja in masivom Bjelašníce gradila pet vetrnic, ki bodo na omrežje priključene do leta 2025.

OFF sta pripravila vajenec Filip in vajenka Lea, mentoriral je Blaž. 

Vir fotografije: House Democrats, flickr, creative commons