RIBIŠKI OFF

Aktualno-politična novica
23. 4. 2021 - 15.00
 / OFF

O diplomatskem sporu med Češko in Rusijo
 / 22. 4. 2021
Češka in Moskva bosta imeli po novem na veleposlaništvih druga druge enako število svojih predstavnikov. Vsako veleposlaništvo bo imelo 32 ljudi, od tega 7 diplomatov in 25 upravnih ter tehničnih članov osebja. Rusi bodo svoje število trenutnega osebja tako zmanjšali za 63 članov, ki se morajo v Moskvo vrniti do konca maja. Odločitev je novoizvoljeni zunanji minister Češke, Jakob Kulhanek, sprejel včeraj, danes pa je stopila v veljavo. Takšni potezi je sledila tudi Slovaška in zahtevala odhod treh predstavnikov ruske diplomatske misije iz Bratislave. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva, Maria Zakharova, je potezo označila za protirusko.

Francoski ribiči so včeraj blokirali prevoz britanskih tovornjakov v Boulogne-sur-Mer, ki je največji evropski center za predelavo rib in morskih sadežev. Razjezilo jih je prepočasno izdajanje dovoljenj za ribolov s strani Velike Britanije, zato je okoli 80 ribičev v pristanišču sprožilo svetilne rakete ter blokiralo tovornjake z barikado lesenih palet in sodov ter protestnimi napisi. Britanski trgovinski dogovor z Evropsko unijo je namreč ribičem dovolil, da še naprej lovijo v njihovih vodah, a le z dovoljenji, za katera so obljubili, da bodo izdana hitro. Približno 80 odstotkov ribičev je po štirih mesecih še vedno brez dovoljenj. Večini prebivalcev na severu Francije nnamreč ribolov predstavlja edini vir prihodka in so odvisni od dostopa do britanskih voda.

O novi hladni vojni in naši vlogi v njej
 / 30. 3. 2021
Britanski parlament je sprejel resolucijo, ki razglaša genocid nad Ujguri in drugimi muslimanskimi etničnimi manjšinami na severozahodu kitajske province Šindžjang. Že meseca marca so se Velika Britanija, Kanada in Združene države Amerike pridružile Evropski uniji in napovedale sankcije kitajskim uradnikom zaradi kršenja človekovih pravic. Kitajska je zadevo zavrnila, češ da ta taborišča zagotavljajo poklicno usposabljanje in kvečjemu pomagajo v boju proti islamskemu ekstremizmu. 

Izrael je izstrelil rakete, ki so zadele bazo zračne obrambe sirske vlade v mestu Dmeir v bližini Damaska. To je bil odgovor Siriji, ki je včeraj zgodaj zjutraj izstrelila protiletalsko raketo, ki je zgrešila cilj in padla ter eksplodirala v južnem Izraelu, v bližini jedrskega raziskovalnega centra v Dimoni. V Dmeirju naj bi bilo skladišče orožja iranskih sil, ki jim skuša Izrael že dolgo preprečiti, da bi se uveljavile v Siriji. V tem času so se na Dunaju odvijali pogovori med Iranom in Združenimi državami Amerike glede sankcij, ki so jih ZDA pod določenimi pogoji pripravljene odpraviti, saj želita državi obnoviti jedrski sporazum. Nekatere sankcije naj bi vseeno ostale, določene pa so potrebne nadaljnje obravnave.

V Jeruzalemu je prišlo včeraj zvečer v večinsko arabski četrti  do množičnega pretepa med palestinsko mladino, ki je metala petarde in zažigala smetnjake, ter ultranacionalističnimi Izraelci, ki so skandirali protiarabske slogane. Ko se je izraelska množica približevala Damaščanskim vratom, kjer se Palestinci zvečer zbirajo, je policija zaprla območje, da bi preprečila morebitne spopade med dvema nasprotujočima si stranema. Kljub temu naj bi bilo ranjenih okoli 105 Palestincev, policisti pa so aretirali okoli 50 oseb, tako Palestincev kot Izraelcev. Palestinci trdijo, da jim je policija skušala preprečiti tradicionalna večerna srečanja pred zgodovinskimi Damaščanskimi vrati, ki stojijo v Jeruzalemu. 

Rusija je danes začela z umikom svojih vojaških enot s Krima in obmejnih regij Ukrajine v njihova stalna oporišča. Odločitev je danes napovedal obrambni minister Sergej Šojgu, ki je sicer pojasnil, da se umikajo, ker naj bi dosegli vojaške cilje. Enote, ki so bile na vojaških bazah zaradi vaj, naj bi pokazale svojo obrambno sposobnost in zato vaje niso več potrebne. Američani so potezo označili za največje zbiranje ruske vojaške moči od priključitve Krima leta 2014. Na vadišču Opuk na Krimskem polotoku zdaj pripravljajo bojne ladje za odhod, umik pa naj bi končali do 1. maja. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in zveza NATO sta odločitev o umiku javno podprla.

Sodnik Slavko Lauder je ustavil postopek zoper dijakinjo, ki je bila na okrajnem sodišču v Mariboru zaslišana zaradi sodelovanja na februarskem protestu za vrnitev v šolo. Sodišče naj bi na podlagi zaslišanja namreč ugotovilo, da dijakinja ne potrebuje dodatnih sodnih opozoril, varstva ali pomoči. S strani sodišča je bilo izpostavljeno tudi, da je dijakinja na shodu upoštevala vse veljavne ukrepe za preprečitev širjenja koronavirusa. V vrsti ‘‘logičnih ukrepov’’ je bil sicer tudi takratni shod v nasprotju z določili odloka. Na mariborskem shodu 9. februarja so policisti oglobili šest oseb, trije pa so bili zaradi mladoletnosti poslani na zagovor pred sodnika za prekrške. 

STA vladi zaprla dostop do tržnih vsebin
 / 1. 3. 2021
Vlada je vrnila dokumentacijo, ki ji jo je v četrtek poslala STA po večmesečnem merjenju mišic med direktorjem Ukoma Urošem Urbanijo in tiskovno agencijo. Obrazložitve, zakaj so bili dokumenti vrnjeni, na STA niso prejeli, v Ukomu pa se sprenevedajo, češ da naj ne bi prejeli zahtevanih dokumentov. Te je STA poslala vladi, kljub temu da jih ta uradno ni zahtevala, vendar so kot zahtevo dojeli javno izražena stališča predstavnikov vlade, da je predložitev dokumentacije pogoj za financiranje javne službe STA”. Slednja namreč že več mesecev ni prejela plačila vlade za opravljanje javne službe. 

OFF je pripravila vajenka Nicol, mentoriral je Svetina.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.