Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je z vetom preklical tri kongresne resolucije, ki bi ZDA prepovedale prodajo orožja Saudovi Arabiji in Združenim arabskim emiratom zaradi uporabe tega orožja v vojni v Jemnu. Trumpova vlada je veto utemeljila z razlago, da bi ti zakoni poslabšali odnose s strateškimi partnericami in oslabili ameriško globalno konkurenčnost. Zakoni so bili v kongresu sprejeti z večinsko podporo tako demokratske kot republikanske stranke. Trump je že maja obšel pristojnosti kongresa pri odločitvi o prodaji orožja. Jordaniji, Združenim arabskim emiratom in Saudovi Arabiji je namreč ameriška vlada z izredno odločbo prodala orožje v vrednosti 1,6 milijarde evrov, ne da bi kongresu omogočila predpisan enomesečni rok za pregled prodaje orožja. 

Sudanski vojaški svet je aretiral generala Hašima Abdela Mutaliba Ahmeda in petnajst drugih višjih vojaških in civilnih oseb zaradi njihove vloge v domnevnem poskusu državnega udara 11. julija. V izjavi za javnost vojaški svet izjavlja, da je poskus državnega udara želel preprečiti vzpostavitev nove civilne vlade in sabotirati pogajanja med vojaškim svetom in civilnimi organizacijami. General Ahmed je do aretacije opravljal funkcijo načelnika generalštaba in vodje osebja, v pogajanjih za vzpostavitev civilne vlade med vladajočim vojaškim svetom in zagovorniki civilne vlade pa je podpiral vodjo vojaškega sveta. Tako se je šele prejšnji teden prvič udeležil pogajanj med vojsko in predstavniki civilne družbe, ki potekajo v Egiptu. Na pogajanjih sta se strani dogovorili, da bo naslednja tri leta do izvedbe volitev vladal svet, v katerem  bodo soodločali predstavniki vojske in civilne družbe. Pogajanja o natančni razdelitvi pristojnosti še potekajo. 

Guverner ameriškega ozemlja Portorika Ricardo Rosseló je po dvanajstih dneh protestov več sto tisočih razglasil odstop. Za svojo naslednico je predlagal pravosodno ministrico Wando Vázquez. Proteste je sprožila policijska preiskava v zvezi s korupcijo guvernerjevih sodelavcev ter v medijih razkrita zasebna sporočila med Rosellójem in sodelavci. Ta so med drugim vsebovala seksizem, norčevanje iz debelosti in “idejo”, da bi guvernerjevega kritika nahranili s truplom človeka, umrlega v orkanu Maria. Rosseló je že prej oznanil odstop z mesta predsednika stranke, vendar so se protesti pričakovano nadaljevali. Demonstranti so Rossellóju in vladi očitali predvsem korupcijo in netransparentnost ter neučinkovitost pri obnavljanju otoka po uničujočem orkanu. Karibski otok se poleg vsega tega spopada še s hudo dolžniško krizo, ki je posledica de facto kolonialnega odnosa Washingtona do Portorika. 

Po podatkih turškega notranjega ministra Suleymana Soyluja je policija v provinci Istanbul izvedla aretacije 6000 beguncev in jih deportirala v preostale dele Turčije, kjer so uradno registrirani. Status začasne zaščite, izdan beguncem v Turčiji, tem namreč ne dovoljujejo preselitve izven province, v kateri so ta dovoljenja dobili. V provinci Istanbul je po podatkih guvernerja registriranih beguncev 547 tisoč, živečih v prestolnici z okolico pa še enkrat več. Soylu je zanikal navedbe več tujih medijev in mednarodnih organizacij, ki poročajo o deportacijah neregistriranih beguncev nazaj v Sirijo. Poročila trdijo, da begunci pod prisilo podpisujejo dokumente v turščini, ki jih ne razumejo in v katerih trdijo, da se prostovoljno vračajo v Sirijo. Minister je ta poročila zanikal, je pa zatrdil, da se nekateri Sirci “prostovoljno” vračajo na sirska ozemlja, kjer trenutno ni spopadov. 

Avstrijska afera Ibiza se nadaljuje. Direktor podjetja Reisswolf je razkril, da je član Ljudske stranke, zaposlen v kabinetu nekdanjega in bržkone bodočega kanclerja Sebastiana Kurza, pod skritim imenom maja naročil uničenje petih nosilcev podatkov iz kanclerjevega kabineta. Vsebina nosilcev je neznana, vendar opozicijske stranke zahtevajo dodatna pojasnila in informacije o tem, kdo vse je vedel za naročila izbrisa. Generalni sekretar Ljudske stranke Karl Nehammer zanika, da bi bili izbrisani podatki povezani s tako imenovano afero Ibiza, ki je bila kriva za razpad Kurzeve vlade, saj je po njej bil primoran odstopiti predsednik koalicijskih Svobodnjakov. Na videoposnetku podkancler prejšnje Kurzeve vlade in vodja Svobodnjakov Heinz-Christian Strache nečakinji ruskega oligarha, ki to v resnici ni bila, obljublja za Rusijo ugodne trgovske pogodbe v zameno za finančno podporo skrajno desne stranke. 

Očitkov ruskega vpliva na politično stranko pa se otepa tudi italijanska Liga. Predsednik stranke in notranji minister Italije Matteo Salvini je zanikal obtožbe, podprte z zvočnim posnetkom, ki kaže, da se je predstavnik Lige lani oktobra v Moskvi dogovarjal o sklenitvi naftnega dogovora med državama, ki naj bi vseboval tudi 58 milijonov evrov, namenjenih financiranju Lige. Milansko tožilstvo je sprožilo preiskavo strankinega financiranja. Več o domnevnem ruskem vplivu na avstrijske in italijanske stranke pa v OFFsajdu ob petih. 

Parlamentarni odbor za zadeve Evropske unije je podprl Janeza Lenarčiča za slovenskega kandidata za evropskega komisarja. Lenarčič, sedanji veleposlanik za Evropsko unijo, je med svojimi kvalitetami naštel tudi soglašanje z vizijo nove predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen. V odboru sta proti glasovala predstavnika SD in Levice, ki sta Lenarčiču očitala predvsem pomanjkanje političnih izkušenj.