Ursula
Evropski parlament je potrdil izvolitev nemške ministrice za obrambo Ursule von der Leyen za novo predsednico Evropske komisije. Von der Leyen je ena izmed stalnih sodelavk nemške kanclerke Angele Merkel in edina ministrica, ki je v njeni vladi vse od začetka. Kariero je začela kot ministrica za družino, starejše, ženske in mladino in nadaljevala kot ministrica za delo in socialne zadeve, dokler ni leta 2013 prevzela ministrstva za obrambo.
Kot hčerka poslovneža in ministrskega predsednika dežele Spodnje Saške je Von der Leyen najprej študirala ekonomijo na London School of Economics, kjer je zaradi težav s plemiško preteklostjo, grozili so ji protiplemiški aktivisti, živela pod psevdonimom Rose Ladson. Ekonomski študij je zamenjala za medicino, ob študiju katere je spoznala soproga Heika von der Leyna, dediča nemškega svilnega imperija.
Večino politične kariere se je ukvarjala z družinsko tematiko in v Nemčiji je znana predvsem kot pobudnica otroškega dodatka, očetovskega dopusta in širjenja mreže javnih vrtcev. Mati sedmih otrok je zagovarjala aktivno kariero ob materinstvu in napadala konzervativne poglede na materinstvo v lastni stranki.
Nemški politični analitiki jo sicer označujejo za politično samodržko brez pravih strankarskih korenin. V vladi se je obdržala predvsem z bleščečo javno podobo, zahvaljujoč se previdni izbiri priljubljenih socialnih politik. Njena edina zaveznica v stranki je bila pravzaprav sama kanclerka. Slaba podpora v stranki je bila posledica poznega vstopa v politiko in nepripravljenosti sodelovanja s strankarskimi kolegi, ki jih je pogosto napadala v javnih izjavah. Prehod v obrambni sektor ji je politično gotovo škodoval, predvsem zaradi mnogih korupcijskih škandalov in neupoštevanja pravil javnega naročanja.
Von der Leyen sicer ni bila spitzenkandidatka nobene evropske parlamentarne koalicije. Kot kandidatka za predsednico se je pojavila po neuspešnih pogajanjih med državami članicami, na katerih nobeden od strankarskih kandidatov ni dobil podpore.
O tem, zakaj je njegova stranka podprla kandidatko, Andrej Lavtar, politični svetovalec pri politični skupini Obnovimo Evropo oziroma nekdanjemu ALDE-ju.
Po njegovem mnenju je vsebinsko dobro podprla svojo kandidaturo in se uspela dotakniti vseh glavnih zahtev stranke.
Skoraj do zadnjega ni bilo jasno, ali bo uspela zbrati potrebno podporo. O razlogih, zakaj je to nazadnje vseeno dobila, Lavtar.
Niso pa je podprli predvsem poslanci zelenih in socialnih demokratov, med njimi slovenska evroposlanca Tanja Fajon in Milan Brglez.
Glavni očitek poslancev, ki so glasovali proti njej, je bil širok nabor desno usmerjenih strank, ki jih bo potrebovala za učinkovito vladanje. O razlogih, zakaj je glasoval proti, Milan Brglez, evropski poslanec iz vrst socialnih demokratov.
Brglez pri tem poudarja, da sam napovedan program kandidatke ni problematičen, je pa vprašljiva izvedba.
Brglez še pričakuje, da bo tesna razlika, s katero je dobila podporo za predsedstvo, pomenila veliko težav z realizacijo programa.
Kot že omenjeno, je pri sami izbiri kandidatke pomembno, da je niso izbrali iz vrst izvoljenih evropskih poslancev. Lavtar opozarja, da za to ni nobene garancije, dokler princip spitzenkandidatov ni institucionaliziran.
Brglez se strinja, da so na področju demokratične izbire predsednika komisije nujne spremembe.
Predsednik vlade Republike Slovenije Marjan Šarec je danes predstavil tudi kandidata za slovenskega komisarja, Janeza Lenarčiča. Lenarčič je dolgoletni državni sekretar za Evropsko unijo in trenutno stalni predstavnik Slovenije v EU. Slovenija očitno, vsaj za zdaj, ne bo sledila navodilom nove predsednice komisije, naj predlaga enega moškega in eno žensko kandidatko. Brglez meni, da je kandidat sicer dober, a ima enake težave kot nova predsednica komisije.
Nezadovoljstvo z izbiro kandidata so izrazili tudi v poslanski skupini SD, v kateri so jo označili za enostransko. Lenarčiča morata zdaj potrditi še vlada in odbor za Evropsko unijo v državnem zboru, nato pa ga čaka zaslišanje v Evropskem parlamentu.
Dodaj komentar
Komentiraj