Britanska premierka Theresa May je za novega notranjega ministra imenovala Sajida Javida, nekdanjega generalnega direktorja Deutsche Bank. Nekdanja ministrica za notranje zadeve Amber Rudd je podala odpoved, potem ko je medij The Guardian objavil pismo, ki ga je Rudd poslala premierki Theresi May januarja lani. V pismu ji sporoča, da si je za svoj cilj postavila 10-odstotno zvišanje števila deportacij migrantov v naslednjih nekaj letih. Rudd je do včeraj zatrjevala, da ni vedela za nobene konkretne cilje. Pricurljani dokument je še prilil olja na ogenj gneva, usmerjenega proti ministrici, ki se je nedavno tega javno opravičila zaradi afere generacije Windrush. Gre za priseljence iz držav Commonwealtha, ki so se v Britanijo priselili po koncu 2. svetovne vojne. Nova zakonodaja iz leta 2014 pa je ogrozila njihovo pravico do bivanja v Veliki Britaniji, če ne bi mogli dokazati, da so tja prišli pred letom 1971. Mnogi tega ne bi mogli dokazati, saj jim bodisi država takrat ni uredila vseh potrebnih dokumentov bodisi so prišli v Britanijo s potnimi listi svojih staršev. Rudd je sicer že obljubila ureditev statusa teh priseljencev in izplačilo odškodnine, a je opozicija že takrat zahtevala njen odstop. Odstop opozicija zahteva tudi od premierke Therese May, ki je bila v času sprejetja zakonodaje notranja ministrica. Javid, ki ga je May postavila za naslednjega notranjega ministra, je sam sin staršev iz generacije Windrush. Več v Offsajdu ob petih.

V Ramali na Zahodnem bregu se po 22 letih prvič sestaja palestinski nacionalni svet, de facto parlament Palestinske osvobodilne organizacije oziroma PLO. Na trodnevnem zasedanju naj bi njegovi predstavniki izvolili 18 članov izvršnega odbora PLO-ja, ki igra vlogo vlade predsednika Mahmuda Abasa. Več organizacij znotraj PLO-ja zasedanju nasprotuje in ga bojkotira, tako da bo na njem 100 od 740 članov odsotnih. Največja nasprotnica zasedanja je organizacija Hamas, glavna konkurentka Abasovi stranki Fatah. Hamas je Fatah pozval, naj zasedanje prestavi na čas, ko bosta organizaciji med seboj dokončno sklenili sporazum o skupni vladavini. Ker se zasedanje odvija na Zahodnem bregu, bi predstavniki Hamasa iz Gaze tudi tvegali aretacijo ali prepoved potovanja s strani izraelskih oblasti. Zaradi odsotnosti glavnih nasprotnikov gre pričakovati, da bodo izglasovani člani izvršnega odbora predvsem taki, ki so zvesti Abasu. Temu je sicer predsedniški mandat potekel že leta 2010, a zaradi spora s Hamasom in posledično neizvedenih volitev ostaja na oblasti. Sklic zasedanja gre zato razumeti tudi v luči njegove težnje, da si znova zagotovi legitimnost oblasti.

Na zahodni kontinent. Na mehiško-ameriški meji je obtičala karavana okrog stopetdesetih beguncev, ki jim ameriški mejni carinski organ ne pusti vstopa. Mejni prehod San Ysidro naj bi imel namreč že zapolnjene kapacitete 300 oseb. Karavano, ki se je iz južne Mehike odpravila 25. marca, je organizirala nevladna organizacija Pueblo Sin Fronteras. Tvorijo jo migranti iz Srednje Amerike, predvsem Hondurasa in El Salvadorja, ki bežijo pred nasiljem tolp v svojih državah.

Na drugem koncu sveta v Severni in Južni Koreji vladata mir in prijateljstvo. Severna Koreja se je v znak prijateljstva odločila svoj časovni pas uskladiti z južnokorejskim, od katerega se je do sedaj razlikoval za pol ure. Južna Koreja je na drugi strani ugasnila propagandni program, ki ga je po zvočnikih predvajala čez mejo v Severno Korejo. Prav tako se je južnokorejski predsednik Moon Jae-in zavzel, da naj ameriški predsednik Donald Trump prejme Nobelovo nagrado za mir zaradi svojih prizadevanj za denuklearizacijo Severne Koreje. Ta je že napovedala, da bo na zaprtje območja za jedrske poskuse povabila tudi ameriške vojaške strokovnjake.

V Indijo. Opozicija in nekateri aktivisti obsojajo nedavno sprejeto shemo premierja Narendre Modija, imenovano “Posvoji dediščino”. Po shemi bi 95 območij kulturne dediščine lahko proti plačilu ‘posvojila’ privatna podjetja. V nedeljo je ministrstvo za turizem že sklenilo petletno pogodbo v vrednosti dobrih 3 milijonov evrov s korporacijo Dalmia Bharat za prevzem Rdeče trdnjave v Delhiju. Na spisku dediščine se med drugim nahajajo tudi Tadž Mahal in Qutub Minar pod UNESCO-vo zaščito. Podjetja bodo po določilih sheme lahko prodajala vstopnice, oglaševala in skrbela za vzdrževalna dela, bo besedah vlade pa naj ne bi smela z dediščino profitirati. Opozicijska Kongresna stranka kljub temu trdi, da gre za tiho privatizacijo dediščine. Večina monumentov na spisku za posvojitev je muslimanskega izvora, kar je pomenljivo, glede na dejstvo, da je vladajoča stranka hindujsko-nacionalistično usmerjena.

Novice iz Slovenije

Na razpis Ministrstva za notranje zadeve za nakup policijskega helikopterja v vrednosti okrog 20 milijonov evrov ni prispela nobena ponudba. Vzrok gre verjetno iskati v prekratkem - tritedenskem - roku za prijavo, na kar so javno opozorili trije potencialni ponudniki. Nov helikopter ne bi imel policijske opreme, temveč bi bil opremljen za reševanje in prevoz ponesrečencev. Policija je sicer že junija lani morala helikoptersko nujno medicinsko pomoč za zahodni del Slovenije prepustiti vojski, ki je nase prevzela tudi pol milijona evrov, torej polovico sredstev, namenjenih nujni medicinski pomoči.

Znani so predčasni rezultati deželnih volitev v Furlaniji - Julijski krajini. S 57 odstotki glasov je kot predsednik vlade zmagal kandidat stranke Liga, Massimiliano Fedriga. Natančno število poslancev v parlamentu še ni znano. Največ glasov je s 35 odstotki dobila Liga, sledi ji Demokratska stranka z 18 odstotki, Naprej Italija z 12 odstotki in Gibanje petih zvezd s 7 odstotki. Od Slovencev bosta v deželnem parlamentu po vsej verjetnosti sedela Igor Gabrovec iz stranke Slovenska skupnost in Danilo Slokar iz Lige. Volilna udeležba je bila 50-odstotna.